Pod visokimi gorami živijo otroci iz skupine Pikapolonice. Stari so 6 let in vsak dan jih obišče zobna miška ter jim odnese kakšen zobek. To jih sploh ne moti, le skorja kruha je zanje pretrda. Shranijo jo in jo odnesejo na polje, kjer se pasejo ovce gospodarja Mateja in ovčarja Runa.
Ovc je veliko in nikoli nam jih ne uspe prešteti. So majhne in velike, bele in črne, prijazne in mehke. Tako mehke, da se radi stisnemo k njim. To pa ni všeč ovčarju Runu. Če gospodarja Mateja ni, nas z lajanjem prepodi. Za svoje ovčke se zelo boji.
Nekega jutra pa nas Runo ni več pozdravil. Zaman smo ga iskali. Matej nam je povedal žalostno novico. Nekdo je ponoči ukradel Runa.
Žalostni smo se vrnili v vrtec in si obljubili, da bomo Runa iskali še naprej. Naredili smo ovčke in pošiljamo jih tudi vam.
Če jih bo Runo opazil, naj priteče nazaj, kjer ga vsi težko čakamo: ovce, Matej in mi – otroci iz skupine Pikapolonice.
Runo, ti prijatelj moj,
koga čuvaš ti nocoj?
Tu pod goro čakamo te zdaj,
želimo, da spet vrneš se nazaj.
Ovčka tvoja bela,
z mehko volno te bo grela.
Skupaj se podili bomo še naprej,
naša sreča bo brez mej …
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Mi se imamo radi...
Vrtec pri OŠ Podbočje, vzgojiteljici Helena Banič in Katja Kostelac
4
Vloga mačehe: Kako jo lahko bolje razumemo?
Si kdaj pomislila, kako se počuti ženska, ki vstopi v življenje tvojega otroka kot mačeha? Ali pa si morda sama v tej vl...
4
Pristno novoletno voščilo slovenske pediat...
Namesto uporabe dvigala z otroki tekmujemo, kdo hitreje priteče v nadstropje, ali pa do konca travnika, namesto pol prip...
3
Zakaj otrok večinoma bolj moti mamo med de...
V članku preverite, kaj Jesper Juul svetuje staršem, ki delajo od doma, da se ne bodo izgubljali v vsakodnevnih bitkah z...
3