Pod visokimi gorami živijo otroci iz skupine Pikapolonice. Stari so 6 let in vsak dan jih obišče zobna miška ter jim odnese kakšen zobek. To jih sploh ne moti, le skorja kruha je zanje pretrda. Shranijo jo in jo odnesejo na polje, kjer se pasejo ovce gospodarja Mateja in ovčarja Runa.
Ovc je veliko in nikoli nam jih ne uspe prešteti. So majhne in velike, bele in črne, prijazne in mehke. Tako mehke, da se radi stisnemo k njim. To pa ni všeč ovčarju Runu. Če gospodarja Mateja ni, nas z lajanjem prepodi. Za svoje ovčke se zelo boji.
Nekega jutra pa nas Runo ni več pozdravil. Zaman smo ga iskali. Matej nam je povedal žalostno novico. Nekdo je ponoči ukradel Runa.
Žalostni smo se vrnili v vrtec in si obljubili, da bomo Runa iskali še naprej. Naredili smo ovčke in pošiljamo jih tudi vam.
Če jih bo Runo opazil, naj priteče nazaj, kjer ga vsi težko čakamo: ovce, Matej in mi – otroci iz skupine Pikapolonice.
Runo, ti prijatelj moj,
koga čuvaš ti nocoj?
Tu pod goro čakamo te zdaj,
želimo, da spet vrneš se nazaj.
Ovčka tvoja bela,
z mehko volno te bo grela.
Skupaj se podili bomo še naprej,
naša sreča bo brez mej …
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
1. december – Svetovni dan boja proti AIDS-u
V Sloveniji z okužbo HIV živi nekaj več kot tisoč ljudi, vsako leto pa odkrijemo okoli 30–40 novih primerov. 1. december...
5
Trmast otrok
Čeprav ste šokirani, na otrokovo trmo nikakor ne odgovarjajte z jezo in kričanjem. Najbolje je, da otroku poskušate mirn...
4
Nagrajenci nagradne ankete Milupa
Uspešno je zaključena nagradna anketa, v okviru katere smo izžrebali 3 dobitnike Samsonite kozmetične torbice in 30 dobi...
4
BLOG: Zakaj so pomembni družinski običaji?
Nekatere družinske navade in običaji se oblikujejo same po sebi. Lahko pa se odločimo in zavestno v svoja življenja vpel...
4