Ljubezen vedno prinese sadove.

/101 /11

Kaj je to partnersko kmetijstvo ali CSA?

Če še niste slišali za partnersko kmetovanje, je to najbrž zato, ker je tak način povezovanja med kmeti in potrošniki novost na Slovenskem. V svetu so se razširili različni modeli, vsi ti sistemi (CSA – Community Supported Agriculture) pa imajo skupni imenovalec: vzpodbujajo lokalnost, trajnostno in etično potrošništvo s posebnim poudarkom na solidarnosti manjših kmetov, ki kmetujejo brez sintetičnih gnojil in škropiv.

 Ponavadi gre za pol hektarja kmetijskega zemljišča, ki se razdeli na 20 do 30 odjemalcev. Kmet se pred setveno sezono pogovori s potrošniki o njihovih željah, se dogovorijo za jasna pravila, nato kmet zaseje površino, oskrbuje pridelke po tehnologiji in predpisih ekološke pridelave. Pridelki, ki so zrasti na dogovorjeni površini se tedensko razdelijo med odjemalce in jim je tako ponujena možnost dostopa do visoko kvalitetnih živil, kmetu pa je omogočeno dostojno življenje.

Britanska organizacija Soil Assoiation je pripravila brošuro z naslovom A Share In the Harvest, v kateri najdejo tako kmetje kot potrošniki navodila za ustanavljanje partnerskega kmetijstva.V njej boste našli tudi priporočila, koliko zemlje se potrebuje, koliko vrst vrtnin se naj posadi in kako naj potekajo sestanki s potrošniki in podobno.

Partnersko kmetijsko kot nova oblika socialnega-ekonomskega modela se je v svetu razvijal že najmanj 30-let, v Sloveniji pa takšna oblika povezovanja med potrošniki in kmeti ni poznana.

Ne gre le za pridelovanje okusne, domače in jasno ekološke hrane, temveč tudi za svojevrstno distribuiranje živil, ki je v primerjavi z zapleteno, moderno prehransko verigo, nadvse učinkovita in enostavna.

Pri partnerskem kmetijstvu imajo koristi obe strani – kmet in potrošnik, ki sicer zavzemata diametralno pozicijo nasprotujočih interesov. Kmet namreč želi dobiti za svoje delo čim višje plačilo, potrošnik pa bi rad do kakovostne hrane prišel čim ceneje. Pri partnerskem kmetijstvu svoje želje združita v obojestransko zadovoljstvo in dobimo nadvse preprost sistem prehranske varnosti na lokalnem nivoju.

V Franciji se sistemi partnerskega kmetovanja širijo kot požari. Ustanovili so združenje kmetovalcev, ki delajo po načelih partnerskega kmetijstva (CSA sistemi) in so znani s kratico A.M.A.P. Več o njih si lahko pogledate tukaj.

CSA-ji krepijo lokalno ekonomijo, prispevajo pozitiven okoljski odtis z občutno uporabljenih manj embalaž, povezujejo in krepijo stike z primestnimi in mestnimi skupnostmi s podeželjem in vračajo tradicionalno kulturo v pridelovanje hrane. Seveda v praksi ni vse tako preprosto in navadno preteče kar precej komunikacije med kmetom in njegovimi odjemalci, da se podrobneje spoznata in ugotovita kaj želita. Tako imajo meščani neposreden vpliv na to, kaj bodo jedli, kmet pa dobi takojšen odziv na svoje delo in se mu lahko hitro in učinkovito prilagaja.

Partnersko kmetovanje sodeluje pri ohranjanju biotske pestrosti, se bojuje proti onesnaževanju, nevarnosti industrijskega kmetovanja in poziva k odgovornemu ravnanju s kmetijsko zemljo. Zaradi neposrednega stičišča med kmetov in potrošnikom in ekološke pridelave odlično skrbi za dobro počutje našega edinega planeta ZEMLJA. Pri partnerskem kmetovanju imajo prednosti reciklaža, skrb za rodovitnost tal, obnovljivi viri energije ter pestrost sort ali pasem. Partnersko kmetovanje ponuja tudi vez med mestom in podeželjem in tak skrbi za uravnoteženo družbo.

Nadaljevanje na drugi strani