Poškodbe zaradi pretresanja so najpogostejše pri otrocih, mlajših od 2 let. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Jok je način, kako dojenčki komunicirajo

Ko dojenček joka, to ne pomeni, da je nagaja. Novorojenčki in dojenčki svojih potreb ne morejo izraziti z besedami. Ko so lačni, jim je neprijetno, so zaspani, prestrašeni ipd., to sporočijo z jokom.

Večina staršev poskuša ugotoviti vzrok joka in hitro ukrepati. Včasih pa dojenček kljub vsem poskusom ne neha jokati.

Če ste novopečeni starš, ki se vsakodnevno ukvarja s hranjenjem, uspavanjem, menjavo plenic, pomanjkanjem spanca in kopičenjem stresa, je naravno, da ste utrujeni. A ko dojenček joka, se lahko pojavita stres in frustracija.

Vendar ne dovolite, da izgubite nadzor. Dojenčki so zelo nežni in krhki.

Kaj je sindrom pretresenega dojenčka?

Sindrom pretresenega dojenčka je skupek resnih poškodb, do katerih pride, ko nekdo nasilno strese dojenčka ali majhnega otroka.

Zaradi velike glave in šibkih vratnih mišic se pri stresanju dojenčkov možgani zibljejo naprej in nazaj znotraj lobanje. To lahko povzroči krvavitve, otekanje in poškodbe možganov, pa tudi prenehanje dihanja, ki vodi do dodatnih poškodb.

Zgolj ena ali dve močni pretresanji lahko povzročita nepopravljivo poškodbo možganov – v nekaterih primerih celo smrt.

Poleg krvavitev v možganih se lahko pojavijo tudi krvavitve v očesnem ozadju, zlomljena rebra (zaradi stiskanja prsnega koša med stresanjem) in drugi zlomi kosti.

Metanje dojenčka v zrak

Ena izmed nevarnih iger, ki jih nekateri starši izvajajo, je metanje dojenčka v zrak, saj mislijo, da otroku to ugaja. A to je izjemno škodljivo, zlasti pri dojenčkih mlajših od 3 do 4 mesecev, saj njihov vrat še ni dovolj razvit. Stresanje, metanje ali nenadzorovano zibanje glave lahko povzroči hude poškodbe.

Simptomi pretresenosti

Simptomi se lahko razlikujejo po intenzivnosti, od blagih do hudih, in vključujejo:

- krče (napade),

- zmanjšano odzivnost,

- izjemno razdražljivost ali nenadne spremembe vedenja,

- letargijo, zaspanost, odsotnost nasmeha,

- izgubo zavesti ali vida,

- težave z dihanjem,

- bledo ali modrikasto kožo,

- pomanjkanje apetita,

- bruhanje.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč?

Takoj poiščite nujno pomoč, če sumite, da je bil vaš otrok žrtev stresanja.

Pokličite 112 ali otroka nemudoma odpeljite na urgenco.

Ne dovolite, da bi vas krivda ali strah ustavila. Če je vaš dojenček utrpel poškodbo glave, se bo stanje brez zdravljenja samo še poslabšalo. Zgodnje medicinsko posredovanje lahko otroku reši življenje ali prepreči trajne posledice.

Nikoli ne pozabite:

- Normalno je, da dojenčki jokajo.

- Normalno je, da so starši pod stresom.

A pomembno je:

- Če čutite, da izgubljate nadzor, položite otroka na varno mesto, zaprite vrata in si vzemite minuto za umiritev.

- Nikoli, res nikoli, ne stresajte dojenčka.

- Nikoli ne pustite svojega dojenčka z osebo, ki bi lahko izgubila potrpljenje.

Delite to sporočilo z vsemi, ki skrbijo za vašega otroka.

Če mislite, da je vaš dojenček morda poškodovan – takoj poiščite pomoč.

Premislite, kaj boste naredili, če bo dojenček nadaljeval z jokom in boste postali vznemirjeni. Starševstvo je zahtevno – a otrokovo življenje je neprecenljivo.

Vir: Ringeraja.rs