/11 /11

Pravice iz tega zakona so namenjene otrokom in mladostnikom z motnjami v duševnem razvoju, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, otrokom z govornimi in jezikovnimi motnjami, z gibalno oviranostjo, z dolgotrajnimi boleznimi in tudi tistim, ki imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja ter vedenjske in osebnostne motnje. Otroci in mladostniki z različnimi vrstami in različno težo bolezni, motenj in primanjkljajev imajo po tem zakonu na voljo več možnosti učenja. Interes družbe in pravica otrok in mladostnikov je, da so v čim večjem obsegu vključeni v vrtce in šole skupaj z zdravimi vrstniki, kar je vodilo tega zakona seveda v obsegu, ki je otroku in mladostniku v korist.

Če so motnje take, da otrok in mladostnik potrebuje določene pripomočke, specialno usposobljene učitelje, prilagojene prostorske pogoje, posebno varstvo, je bolj modro otroka in mladostnika vključiti v že prilagojen program in usposobljen zavod, kot pa vztrajati na pogosto težko dosegljivih prilagoditvah v domači šoli, ki so otroku lahko bolj v škodo kot korist. Odločajmo se v korist otroka in mladostnika. So primeri, ko je to zelo težko. Takrat prisluhnimo strokovnjakom in si pustimo svetovati in pomagati. Starši lahko sami zahtevate uvedbo postopka za usmerjanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami pri pristojnem centru za socialno delo, lahko pa to napravi tudi vrtec, šola, bolnišnični ali osebni zdravnik, center za socialno delo ali drug zavod, seveda po predhodnem soglasju s starši.

Članek objavljen v Ringarajine iskrice, Junij 2008