/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ker nas ti, predvsem angleški jezik, obdajajo na vsakem koraku, je učenje tujih jezikov postala nuja, starši pa se v odnosu do izbire prave starosti za pričetek srečevanja s tujim jezikom pravzaprav delijo na dve skupini: na tiste, ki so mnenja, da nikoli ni prezgodaj, in tiste, ki se jim zdi, da zna omenjeno zgodnje izobraževanje otroka obremeniti.

Vsekakor je pogled na omenjeno dilemo stvar oziroma posameznikova odločitev, nekaj pa prispevajo tudi osebne izkušnje. Praksa zgodnjega srečevanja s tujim jezikom dokazuje, da je kakršenkoli strah odveč, če so izpolnjeni naslednji trije dejavniki:
·    pravilno zastavljen učni program, ki temelji na dinamičnem in za otroka spodbudnem načinu učenja;
·    kakovostna izvedba ur s pestrimi aktivnostmi ter
·    pedagog, ki se zna otroku približati in mu prikazati pozitiven odnos do tujega jezika, kar gotovo vpliva na otrokovo navdušenje za redno srečevanje s tujim jezikom tudi v kasnejšem obdobju.

Strokovnjaki poudarjajo primernost podajanja vsebin

Srečanje s tujim jezikom v zgodnjem starostnem obdobju naj bi po mnenju strokovnjakov ugodno vplivalo na otrokov umski razvoj, na sposobnost govornega izražanja, hkrati pa naj bi otroka pripravilo tudi na uspešnejše srečanje z učenjem tujega jezika pri rednem pouku, saj izkušnje kažejo, da imajo otroci, ki se s tujim jezikom srečajo v zgodnjem starostnem obdobju, bolje razvit občutek za melodiko tujega jezika ter lažje usvajajo in posnemajo glasovno podobo novopridobljenih tujejezičnih besed in izrazov in tudi nasploh so ti otroci običajno boljši v besednem in nebesednem izražanju. Z zgodnjim učenjem razvijemo tudi pozitiven odnos do jezikovnega učenja ter pripravimo otroke na kasnejše učenje, ki je zato običajno lažje. Strokovne raziskave potrjujejo, da se otroci v predšolskem obdobju izredno hitro in neobremenjeno učijo, pri čemer jim pomaga tudi otroška spontanost, saj nimajo ovir pri posnemanju učitelja ter ponavljanju besed oziroma stavkov. Od njih seveda ne moremo pričakovati, da bodo »spregovorili«, vseeno pa dobijo ob pravilnem pristopu trdne temelje za nadaljnje učenje tujega jezika, kar je gotovo dobra popotnica v svet, kjer je znanje tujih jezikov ne le vrednota, temveč je postala neizogibna nuja.

Le strokovnost ni dovolj

Da spoznavanje prvih tujih jezikovnih vsebin na otroka deluje spodbudno, je seveda treba upoštevati kakovost jezikovnih programov. Ker je otrok v svoji najzgodnejši dobi izredno dojemljiv, prilagodljiv in hkrati tudi ranljiv, morajo biti pedagogi zelo pozorni, da podajanje snovi poskušajo prilagoditi osebnosti otroka in ga hkrati tudi ustrezno motivirati. Pri tem so izredno pomembne izkušnje in odprtost predagoga, ki mora otroka znati motivirati za usvajanje novega besedišča, pri vsem tem pa mora skrbeti za pestrost ure. Pedagog, ki poučuje v programih zgodnjega učenja tujih jezikov, ima poleg strokovno-pedagoške vloge tudi vlogo animatorja. Otroci v tem starostnem obdobju so namreč vse prej kot pasivni »vsrkovalci« novih besed in od njih ne moremo in ne smemo pričakovati šolskega sedenja za mizicami in opazovanja ter poslušanja dogajanja pred njimi. Oni morajo biti središče ure in tega dogajanja v prostoru in v njih moramo vzbuditi občutek, da sami odkrivajo nove stvari.

Vedno v pričakovanju naslednjega in novega

Pedagogi si pomagajo s slikovnim gradivom, ki mora biti prilagojeno otrokovi razvojni stopnji, z avdio in video pripomočki, z gibanjem in mimiko, s petjem in z branjem pravljic in drugih besedil pa skrbijo za dinamičen potek srečanj z otroki. V uri učenja je priporočljivo, da se odvije več aktivnosti, od katerih mora vsaj kakšna vključevati gibanje v prostoru oziroma motorično vajo, ki seveda vsebuje določeno povezavo z učenjem tujega jezika. Pedagog, ki je usposobljen za zgodnje tujejezično poučevanje, bo imel v svoji zakladnici izbor tovrstnih aktivnosti, s katerimi bo »prebudil« male »tujejezikače«, ko jim bo padla koncentracija, kar je pri tej starosti povsem običajen pojav. Prav zato je zgodnje učenje tujega jezika odmik od običajnega šolskega podajanja snovi in ne sme temeljiti le na monotonem ponavljanju in memoriziranju besed.

Vloga tujega jezika v vrtcu in prehod v šolsko obdobje

Trendi v tujini glede zgodnjega uvajanja učenja tujega jezika v predšolsko izobraževanje in vzgojo poudarjajo pomen integracije v vrtcih kot način usvajanja prvih »korakov« v angleščini. Namen integracije je tematsko vključevanje tujega jezika v redno delo skupine, kar pomeni, da morata pedagoginja in vzgojiteljica tesno sodelovati pri načrtovanju in izvedbi programa. Integracijska izvedba programa je najvarnejša, najprijetnejša in najbolj naravna oblika vključevanja tujega jezika v vrtec. Otroci so v dopoldanskem času bolj spočiti in pripravljeni na dinamiko ure, ki se odvija v njim domačem okolju, vzgojiteljica pa lahko določene delčke iz naših uric vključuje tudi v kasnejše dogodke v skupini, kar otroku pomaga pri utrjevanju in ponavljanju glasov.

V prvem letu učenja otroci v 40-urnem programu spoznajo približno 200–250 besed, osnovne angleške fraze ter osvojijo 15–20 pesmic, v večini skupin pa oblikujejo tudi svojo prvo angleško knjigico ter ob zaključku programa pripravijo krajšo predstavitev za starše.

Za uspešno zgodnje učenje tujega jezika pa je najpomembnejše to, da se bo otrok s tem jezikom čim bolj nepretrgano srečeval tudi v zgodnjem šolskem obdobju in kasneje, saj je kontinuiteta učenja v tem starostnem obdobju, ki sloni na intuitivnem učenju, ključnega pomena. Če se otrok začne učiti tujega jezika v predšolski dobi in po enem ali dveh letih preneha, nato pa spet prične v četrtem razredu, ko se začne formalno učenje tujega jezika v osnovni šoli, potem bo tako, kot bi pričel od začetka. Kakršnokoli prekinjanje učenja se pozna, zato je bolje, da se začne učiti takrat, ko ve, da bo učenje teklo neprekinjeno vsaj do konca formalnega izobraževanja.

Marjana Zupančič, ravnateljica Vrtca Pedenjped v Ljubljani, pravi: »Zgodnje srečevanje s tujim jezikom je v našem vrtcu prisotno že več kot 10 let, oblike programov pa so se spreminjale. Zadnja tri leta svoje izkušnje na področju vključevanja angleškega jezika v program vrtca izmenjujemo z evropskimi partnerji znotraj projekta Comenius. Vsi smo enotni, da je integrirana oblika angleških uric v celotni skupini za otroka najprijaznejša in spodbujajoča oblika pri srečevanju z večjezičnostjo. V vrtcu Pedenjped so v integracijo angleškega jezika vključene skupine otrok nad 4. letom starosti, vendar izkušnje partnerjev v tujini, npr. na Hrvaškem, kažejo, da so v program zgodnjega učenja lahko uspešno vključeni tudi mlajši otroci. Programe v našem vrtcu ves čas vodi zunanji partner, ki svoje delo opravlja profesionalno in predano, hkrati pa skrbi za programsko in vsebinsko usklajenost z rednim delom skupine.«

Članek objavljen v Ringarajine iskrice, Avgust/September 2008