Materina črevesna mikrobiota vpliva na mikrobioto placente.

/11 /11

Čeprav je v znanosti dolga leta veljalo, da je placenta oziroma posteljica sterilna, najnovejša dognanja kažejo, da temu ni tako.

"Že placenta ima svojo mikrobioto, ki je po strukturi podobna ustni mikrobioti. Kakšna bo ta mikrobiota placente, pa je v veliki meri odvisno od klinične zgodovine mame ter njene prehrane v času pred in med nosečnostjo," je na 4. Naturopatskem kongresu povedala farmacevtka, predavateljica in raziskovalka mikrobiote, sicer pa tudi nutricionistka in zeliščarka Heide De Togni.

Kot je razkrila Tognijeva, je placenta za otroka zelo pomembna tudi zato, ker se preko mikrobov v njej otroček "pogovarja" z mamo in si tako že v času nosečnosti uri imunski sistem.

Izmenjava materine mikrobiote

Izmenjava materine črevesne mikrobiote se v času nosečnosti dogaja preko analnega predela, od koder mikroorganizmi preidejo tudi v placento. Bolj razvita kot je torej mamina črevesna mikrobiota, boljše bakterije bodo prispele v placento in tako razvijajočemu plodu pomagale ne le razviti močnejši imunski sistem, temveč bodo vplivale tudi na njegovo rast.

Kako zelo je materina mikrobiota povezana in prilagojena otročku v maternici, dokazuje tudi dejstvo, "da se materina mikrobiota zadnje tri mesece nosečnosti preoblikuje tako, kot bi bila mati sladkorna bolnica - nase vleče čim več hranil, da lahko čim bolj optimizira rast otroka. Ko mati rodi, se mikrobiota ponovno normalizira", je pojasnila sogovornica, ki nosečnice opozarja, da skrbijo za svojo črevesno mikrobioto, saj večja kot bo sposobnost njihove mikrobiote, boljši bo vnos hranil ploda. 

Iz istega razloga je tako zelo pomembno, da materam omogočimo, da se čim bolj izognejo carskemu rezu, saj otrokovo mikrobioto pomembno podpira tudi vaginalni porod. Vendar le v primeru, da se je mama v nosečnosti primerno prehranjevala, saj bo le tako otroku prenesla dobro mikrobioto.

PREBERITE TUDI: VIDEO - Tako poteka porod po naravni poti

Ustna odpornost

Prenos materine mikrobiote pa se nadaljuje še po porodu - ne le preko dotikov, temveč tudi preko dojenja, ki otroka ne le nahrani in mu z materinim mlekom ter kasneje gosto hrano bogati mikrobiotsko pestrost, temveč mu pomaga razvijati tudi tako imenovano ustno odpornost.

"V prvih mesecih se dojenčkov imunski sistem uči, kaj je zanj dobro in slabo, predvsem preko ust. Medtem, ko je črevesna mikrobiota deluje kot posrednik," je pojasnila Tognijeva.

Morda pa tudi zato dojenčki dajo vse v usta - ne le zato, ker želijo vsako reč preizkusiti z vsemi čuti, torej tudi z okusom, temveč ker se tako po naravni poti srečujejo s čim več različnimi mikroorganizmi, ki krepijo njihovo črevesno mikrobioto in s tem tudi njihov imunski sistem.

Iz istega razloga sogovornica mame opozarja, da dojenčkov in otrok nikar preveč ne umivamo, saj jih s tem prikrajšamo za številne nove mikroorganizme, med katerimi so tudi koristni, ne le tisti "umazani".

Več o Heide De Togni in 4. Naturopatskem kongresu najdete tukaj.