/11 /11

V okviru Ministrstva za zdravje RS poteka projekt racionalizacije služb za ginekologijo in porodništvo. Sprejet pa ni bil nikakršen sklep o ukinjanju Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj, nam je povedala direktorica kranjske porodnišnice Andreja Cerkvenik Škafar. Dodala je še, da v njihovi porodnišnici število porodov in operativnih posegov narašča. V letošnjem letu načrtujejo preko 1600 porodov, v jeseniški porodnišnici jih je letno več kot polovica manj.

»BGP Kranj ima zelo pomembno strateško lego in v primeru ukinitve bolnišnice bi se večina porodnic in ginekoloških pacientk, ki sedaj gravitirajo k nam, preusmerila v ljubljansko porodnišnico in na Ginekološko kliniko v Ljubljani, ki sta po navedbah vodstva že tako preobremenjeni. SB Jesenice pa kljub temu še vedno ne bi dosegla 1000 porodov, kar naj bi bila meja za obstoj porodnišnic v Sloveniji,« je povedala Škafarjeva.

Poudarja, da so varna, strokovna in kakovostna specializirana bolnišnica, ki pravočasno prepoznava rizične pacientke in jih usmerja v za to namenjene terciarne ustanove.

BGP Kranj bi lahko celo razbremenila terciarno kliniko z usmeritvijo porodov, ki sicer sodijo na sekundarni nivo, k njim in tako še bolj pripomogla k racionalnejši porabi sredstev zdravstvene blagajne.

Direktor porodnišnice Brežice Dražen Levojevič nam je povedal, da zaprtje oddelka ali njegovo preoblikovanje na način, da bi se del dejavnosti prenesel v SB Novo mesto, po njihovem mnenju ni dopustno. Slednje pomeni odmik določenih storitev od uporabnic in bistven poseg v delovanje bolnišnice. Tovrstnih odločitev se ne sme sprejemati na podlagi pomanjkljivih analiz, ki so naravnane na želeni rezultat in odločanja v krogu ozkih strokovnih in drugih interesnih elit.

V Splošni bolnišnici Brežice zato pričakujejo, da bo minister za zdravje podprl široko strokovno razpravo o navedenem vprašanju, zahteval izdelavo mednarodnih primerjav, kakršnekoli posege v javno zdravstveno mrežo pa določil v strateških dokumentih države in o njih izvedel široko javno razpravo. Posege v javno zdravstveno mrežo je po njihovem mnenju namreč potrebno izvajati preudarno in sočasno z razpravo o decentralizaciji in dekoncentraciji Slovenije.

Mag. Miroslav Jurca iz porodnišnice Trbovlje pravi, da se sprašujejo, kaj so pravi motivi omenjenega po našem mnenju političnega projekta. Je to želja koncentracije specialistov v centre zaradi pomanjkanja in neustrezne kadrovske politike, da bi lažje organizirali dežurno službo. Je to namerna eskalacija problema zaradi želje po novogradnji v Ljubljani ali pa gre v osnovi le za ohranitev dežurnih mest v centrih na račun periferije ne-ozirajoč se na potrebe prebivalstva.

Dodaja še, da bi z zaprtjem porodnišnice poslabšali reproduktivno zdravje žena v Zasavju, po nepotrebnem bi se povečala obolevnost in tudi umrljivost. Za njihove bodoče mamice bi zaprtje porodnišnice pomenilo potovanje v uro ali več oddaljeno porodnišnico, kar je nesprejemljiv riziko. Zato ne obstajajo in nikoli niso obstajali argumenti za zapiranje ali prestrukturiranje majhnih porodnišnic na podlagi varnosti ali velikosti.

»Manjše porodnišnice pri nas dajejo dobre rezultate, rojstva v njih pa so cenejša kot v metropoli. Ista storitev je metropoli bistveno dražja za zavarovalnico kot v periferni bolnici. Vse te navedbe so podkrepljene z rezultati, ki so objavljeni v nacionalnem perinatalnem informacijskem sistemu za porodnišnice v Sloveniji. Financiranje za sekundarni nivo je povsem transparentno koliko stane neka storitev, medtem ko te transparentnosti ni za terciarni nivo. Prav zato dvomimo kaj so pravi motivi projekta racionalizacije mreže porodnišnic, saj ne obstajajo in niso navedeni, niti strokovni, argumenti finančne obrazložitve stroškov porodne sobe in ekipe pa so popolnoma zgrešeni in ne odražajo dejanskih stroškov,« je še povedal Jurca.

Opozarja, da pacientke in bolnice postajajo s tem vse bolj brezosebno proizvodno blago, važna je le brezhibna operativna tehnologija. S tem se odmikamo od psihosocialnega pristopa v medicini. Doslej ni bilo izvedene nobene analize, ki bi pokazala katero porodnišnico bi lahko ukinili brez škode za reproduktivno zdravje in taka analiza je potrebna pred odločitvijo o ukinitvi ali prestrukturiranju porodnišnice.

Za odgovor smo prosili tudi Ministrstvo za zdravje. Vodja službe za odnose z javnostjo Irma Sterle Glaner nam je poslala sledečo izjavo:

»Zdravstveni svet je 24. avgusta obravnaval dokument z naslovom Racionalizacija mreže porodnišnic v Sloveniji, ki ga je pripravila delovna skupina ministrstva za zdravje za racionalizacijo mreže porodnišnic. Zdravstveni svet je dokument potrdil, na osnovi tega pa je minister imenoval projektno skupino za izvedbo projekta "Združevanje dežurne ginekološko porodniške službe na Gorenjskem". 19. novembra je imela skupina prvi sestanek.

V Projektni skupini so predstavniki in predstavnice SB Jesenice in Porodnišnice Kranj predseduje prof. dr. Helena Meden-Vrtovec iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Skupina je bila imenovana z namenom postavitve izhodišč razvoja in postavitev delovanja skupne ginekološko porodniške službe na Gorenjskem.

Žal o vsebini sestanka Projektne skupine javnosti še ne moremo obvestiti, lahko pa jo bomo takoj, ko bo razširjen strokovni kolegij za ginekologijo in porodništvo dal svoje poročilo. Ta bo namreč podlaga kasnejšim izhodiščem ministrstva.

Tako danes ne govorimo o zapiranju porodnišnic, temveč o reorganizaciji ginekološko porodniške službe, kjer ima prvo in glavno besedo stroka.«