Ne skrbite, mikrobi v zemlji krepijo otrokov imunski sistem.

/11 /11

"Pustite otroku, da reši psa, poje hrano, ki mu je padla na tla, in se igra z zemljo, kajti umazanija je dobra, je za britanski Independent povedal profesor Jack Gilbert, soavtor uspešnice Umazanija je dobra: Prednosti bakterij za razvoj otrokovega imunskega sistema.

Kot pojasnuje direktor Centra za mikrobiom na univerzi v Chicagu, je izpostavljenost otroka različnim mikrobom, ki so v zunanjem svetu, zaslužna za močnejši in robustnejši imunski sistem ne le v otroštvu, temveč tudi v kasnejših letih. 

Bakterije niso slabe!

Strokovnjak za bakterije opozarja, da starši preveč čistijo in sterilizirajo otrokovo okolje, saj enostavno ne razumejo, zakaj bi lahko bila umazanija dobra.

"Večina staršev je prepričanih, da so bakterije slabe. Toda to ne drži. Večina jih le stimulira imunski sistem in ga s tem naredi močnejšega," se tabuja umazanije loteva profesor Gilbert.

Ko se otroci igrajo na vrtu ali z zemljo na primer, jim zato starši ne rabimo takoj sterilizirati rok in skrbeti, da jim zemlja morda ne bi prišla preblizu obraza. Prav tako jih ne rabimo odmikati od živali.

"Če na primer pes poliže otrokov obraz, je to bolj koristno za otrokov imunski sistem kot pa razlog za skrb," je prepričan Gilbert, ki dodaja, da je sicer potrebna posebna previdnost, ko gre za surovo meso. 

"Toda v povprečno čistem domu, kjer ni trenutno nihče bolan, tako rekoč ni nobenega tveganja za otrokovo zdravje," starše opogumlja sogovornik, ki pravi, da tudi iztrebki niso takšen nevaren bavbav kot smo prepričani.  

PREBERITE TUDI: Ko dojenček vse da v usta ...

Vse manj interakcij z mikrobi vodi v vse več alergij

Kot opozarja profesor Gilbert, je za otrokovo zdravje bolje, da za higieno rok uporablja vodo in milo kot razkužilo oziroma dezinfekcijsko sredstvo.

Tudi zato, ker so ljudje včasih imeli bolj sproščen odnos do bakterij, so otroci imeli bolj zdrav in robusten imunski sistem. Za boljši imunski sistem otrok je bilo zaslužno tudi več fermentiranih jedi, ki vsebujejo bakterije, v otrokovi prehrani ter večja in pogostejša izpostavljenost otrok živalim, rastlinam in zemlji.

To je dokazala tudi študija med amiškimi otroci, pri katerih so preverjali pojavnost astme. Ta je bila veliko nižja pri otrocih, ki so živeli na majhnih farmah, "bogatih" z različnimi mikrobi. 

"Imunski sistem naših prednikov se je krepil s številnimi interakcijami z mikrobi, ki jih je danes vse manj. Zato se imunski sistem sodobnih otrok intenzivneje odziva na preproste alergene," vse večji pojav alergij pri otrocih pojasnjuje Gilbert. 

Ko dudica pade na tla ... 

Gilbert se loteva še enega tabuja, povezanega z umazanijo - pravila petih sekund, ki pravi, da če nam recimo nekaj pade na tla in tam ne leži več kot pet sekund, ni umazano.

Kot pojasnjuje sogovornik, to ne drži, saj mikrobi za to, da opravijo svoje delo, potrebujejo le milisekunde. Toda bolj kot teh pet sekund je pomembno, kje nam je predmet padel na tla. Če je to nekje, kjer je velika verjetnost nevarnih mikrobov, je pet sekund veliko preveč. Toda v sodobnih domovih je to praktično nemogoče.

Na Švedskem so opravili zanimivo raziskavo med kar 300.000 otroci, ki so jim padle tolažilne dude na tla. Otroci, katerih starši so dudico samo polizali in dali nazaj v otrokova usta, so imeli manj alergij, astme in ekcemov kot otroci, katerih starši so dudo očistili z vodo preden so jo vrnili otroku.

"Če starši sterilizirajo dom kot v bolnišnici, lahko s takšnim početjem povzročijo, da otrokov imunski sistem postane izjemno preobčutljiv, kar pogosto pripelje do alergij in astme ter tudi nevroloških razvojnih težav," starše pred pretirano higieno svari Gilbert.