/11 /11

Načelo odgovornosti predpostavlja, da vsako gospodinjstvo pozna ključne razsežnosti svojega vpliva na okolje.
Čeprav se sliši neverjetno, smo za vse vplive odgovorni samo tisti, ki jih povzročamo.

Načelo lokalnosti usmerja v kupovanje dobrin, ki so pridelane ali izdelane kar najbližje.
Domači izdelki so nam kulturno bližje, s takšnimi nakupi podpiramo razvoj lokalnega gospodarstva, preprečujemo vnos tujerodnih vrst in neznanih snovi ter zmanjšujemo onesnaženje, ki ga povzroča prevoz blaga.

Načelo preprostosti vzpodbuja k temu, da kupujemo manj.
Tako porabimo manj denarja, manj surovin, manj energije, manj je odpadkov in tako manj onesnažujemo okolje.

Načelo raznovrstnosti opozarja, da tržni monopoli, uniformirani izdelki in enolična živila pomenijo oškodovanje interesov potrošnika.
Uporaba delnih, a raznovrstnih rešitev je za človeka veliko bolj zdrava in okolju neprimerno bolj prijazna.

Načelo zmernosti predvideva, da prevzamemo nadzor nad svojim početjem.
Živeti zmerno ne pomeni, da se nečemu odrekamo, ampak zgolj to, da porabimo le toliko, kolikor zares potrebujemo.

Načelo sprememb ugotavlja, da smo dosegli kritično točko, ko moramo nujno spremeniti svoje navade in razvade, če hočemo ohraniti civilizacijo.
Premik v naših glavah je neizogiben, šele nato lahko vplivamo na spremembe pri proizvajalcih, trgovcih, serviserjih, politikih in znanstvenikih.

Načelo menjave, delitve in izposojanja zagotavlja manjše vplive na okolje, tako da se dogovarjamo, usklajujemo z drugimi ter sporazumevamo o skupnem ravnanju in delovanju.

Načelo varovanja naravnih virov nas navaja k razmišljanju o tem, kako redki in omejeni so nekateri naravni viri.

Načelo skrbi za zemljo omejuje fizično in kemično nasilje nad naravo in nad vsemi živimi bitji.

Če bomo postali trajnostni, etični potrošnik, bomo največ prispevali
k varovanju in izboljševanju okolja.