Prepoved stikov z otrokom lahko določi le sodišče.

/11 /11

Kot so sporočili v e-novicah Varuha človekovih pravic, pri svojem delu opažajo, da se že leta srečujejo s težavo pri izvajanju stikov staršev in otrok, ki jih je center za socialno delo staršem odvzel.

Ob odvzemu tudi predlog na sodišče

"Na problem smo opozorili že v letu 2011. Takrat je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti vsem centrom za socialno delo poslalo okrožnico o določitvi in izvajanju stikov v primerih odvzema otroka. V okrožnici ministrstvo centre za socialno delo opozarja na nujnost, da se sočasno z odvzemom otroka sodišču poda predlog za določitev obsega oziroma prepoved stikov. Sicer namreč prihaja do tega, da o stikih staršev in otroka de facto odločajo centri za socialno delo, ki za to nimajo pravne podlage. Pomanjkanje pravne podlage za tovrstno odločanje pa tudi pomeni, da zoper takšno odločitev centra za socialno delo ni na voljo neposrednega pravnega varstva," je sporočil Varuh.

V praksi to pomeni, da dokler center za socialno delo sodišču ne poda predloga za določitev obsega oziroma prepoved stika, pravno nima pravice omejevati stikov med starši in otrokom. Kot opozarja Varuh, je namreč le sodišče tisto, ki ima pravico do omejevanja oz. prepovedi stikov: "Ponavljamo svoje opozorilo, da vsako odločanje o stikih staršev in odvzetih otrok na centru za socialno delo, ki za to nima pristojnosti, pomeni poseg v pravice otrok in staršev, če ni hkrati z odvzemom oblikovan in na sodišče podan predlog za ustrezno ureditev stikov, po potrebi skupaj s predlogom za izdajo začasne odredbe." 

Je samo predlog dovolj?

Kot so zapisali v e-novici, Varuh človekovih pravic pri svojem delu neustrezno ravnanje centrov za socialno delo še vedno zaznava. V enem izmed primerov s tovrstno problematiko so obravnavan center za socialno delo na težavo opozorili in le-ta je nato sprejel sklep, da bo na sodišče nemudoma podal ustrezen predlog za ureditev stikov.

V uredništvu pa se sprašujemo, ali je zares dovolj le podan predlog na sodišče ali ne bi bilo pravno in etično pravilneje, da bi centri za socialno delo morali počakati na odredbo sodišča, saj lahko sodišče predlog centra za socialno delo zavrne (tudi centri za socialno delo so namreč zmotljivi), v tem vmesnem času (med podanim predlogom in odredbo sodišča) pa sta otrok in starš neupravičeno ločena in trajno zaznamovana po krivici.

Drži pa tudi, da v nujnih primerih, ko je otrokova varnost življenjsko ogrožajoča, lahko vsak dan ali celo ura, ki jo preživi s staršem, ki ga ogroža, prinese za otroka najhujši možen izid. V takšnih primerih državljani od sodišč pričakujemo, da za tovrstne nujne primere ustvarijo prioriteten vrstni red in predlog centra za socialno delo pregledajo v razumnem roku - največ petih delovnih dneh, centri za socialno delo pa poskrbijo, da stiki med otrokom in staršem potekajo pod nadzorom.