Sprožanje poroda ni povsem nedolžno. Prinaša tveganja o katerih se velikokrat ne govori.
Umetne popadke je včasih težje prenašati. Ne le zaradi pogostosti, ampak so lahko tudi intenzivnejši.
(Freepik.com)
Kot dula razumem pomen informiranih odločitev pri porodu. Dogaja pa se, da se v porodnišnicah strinjamo z intervencijami, dolžnost zdravstvenih delavcev, da nam vse pojasnijo pa pogosto ni opravljena.
Pišem iz svoje izkušnje v želji, da se začnemo več pogovarjati o tveganjih, ki jih lahko povzroči sprožanje poroda z umetnimi popadki. Žal mi je, da sama tega v prvi nosečnosti nisem vedela.
Z vmešavanjem v naravne procese poroda lahko pride do tveganj
Porod je lahko sprožen na več različnih načinov, ki so lahko naravni ali medikalizirani. Potrebno se je zavedati, da s katerimikoli intervencijami in vmešavanjem v naravne procese poroda, lahko pride do tveganj.
Otrok je donošen med 37.-42. tednom. Torej zdrava nosečnost lahko traja tudi do 42. tedna. Zakaj bi po nepotrebnem predčasno sprožali porode in se izpostavili tveganjem?
Napačni razlogi za sprožanje poroda z umetnimi popadki
Včasih je zaradi določenih zdravstvenih razlogov induciranje poroda resnično potrebno, težave pa nastanejo, ko začnejo rutinsko dajati umetne popadke oz. se poslužujejo sproženju porodov zaradi razlogov, kot so:
- velik dojenček;
- nekaj dni čez rok poroda;
- malce povečan krvni tlak;
- dojenček je že v pravem položaju za porod;
- imaš kot nosečnica dovolj velik trebuh;
- želja, da je čim prej konec poroda …
Ko sem med drugim porodom prišla v porodnišnico, so se mi popadki ustavili – to se lahko zgodi zaradi psiholoških dejavnikov in je povsem normalno. Tam so mi kot drugorodki, želeli dati umetne popadke, češ da bom z malo pomoči zelo hitro rodila. Zavrnila sem jih in sem namesto v eni uri rodila pač naslednjo noč. Izkušnja prvega poroda, kjer sem zaradi indukcije skoraj pristala na carskem rezu, me je naučila, da sem bila v drugo previdnejša.
Kaj si želim, da bi vedela o umetnih popadkih že prvič?
Kaj si želim, da bi vedela o umetnih popadkih, preden sem se zanje pri prvem porodu odločila:
1. Umetni popadki so sintetična verzija oksitocina (hormona ljubezni, ki žene porod), ki ti je dana direktno v kri. Pred tem, če se porod še ni začel, ti dajo sredstva za mehčanje materničnega vratu.
2. Umetni popadki in preparati za mehčanje materničnega vratu lahko ustvarijo močne popadke, ki so včasih tudi preveč pogosti.
V prvi nosečnosti sem dobila prostaglandin kot gel za mehčanje materničnega vratu, kar je sprožilo popadke na tri minute že od samega začetka. Ko sem po vrhu dobila še umetne popadke, ker porod ni napredoval kot bi moral, sem imela popadke na eno minuto, brez prestanka. Praktično 12 ur sem rojevala s popadki na tri minute in sem bila na koncu že pošteno izčrpana.
Za primerjavo: pri drugem porodu sem imela popadke na vsakih 10 ali 20 minut, v aktivni fazi poroda (torej proti koncu) pa nikoli niso bili bolj strjeni kot na pet min. Do samega konca. Saj ni vedno tako, ampak takšna je bila moja izkušnja.
3. Umetne popadke je včasih težje prenašati. Ne le zaradi pogostosti, ampak so lahko tudi intenzivnejši.
Poleg tega, zaradi vmešavanja v normalno hormonsko delovanje ne pride do navala endorfinov – hormonov, ki se pri naravnem porodu sprostijo in delujejo kot analgetiki. Zato veliko porodnic pri indukciji poseže po protibolečinskih sredstvih.
4. Pri umetnem oksitocinu se mišice maternice pravzaprav nikoli povsem ne sprostijo ali pa se nenavadno krčijo, torej sta dojenček in maternica lahko preobremenjena.
Zaradi tega obstaja tveganje za upad srčnega utripa in količine kisika pri dojenčku in na koncu lahko pride do fetalnega distresa.
5. Zgoraj opisano poveča tudi možnost carskega reza, nosečnica pa mora biti ves čas priklopljena na CTG, da lahko spremljajo otrokove odzive. To nosečnici preprečuje gibanje in prosto izbiro položajev. Deležna pa je lahko tudi več vaginalnih pregledov.
Da nadaljujem zgodbo mojega prvega poroda ... Babice in zdravniki so ves čas prihajali v mojo sobo in z zaskrbljenimi izrazi gledali CTG zapis. Seveda mi nihče ni povedal, kaj se dogaja. Dobila sem kisik in šele po porodu se mi je sestavila slika, da je verjetno dojenčku primanjkovalo kisika in je imel slabši utrip. Ležala sem na postelji – največ kar sem se lahko premikala je bilo iz enega boka na drugega. Mojega dragega sta od masiranja že boleli roki. Na koncu sem vzela tudi nekaj proti bolečinam, ker res nisem več zdržala. Vaginalno so me pregledali vsaj trikrat v eni uri. Ko so mi omenili carski rez, je bilo kot balzam za moja ušesa. Vseeno mi je bilo za tveganja, komaj sem namreč čakala, da se mučenje konča. Rodila sem vaginalno, preden bi lahko opravili poseg.
6. Po porodu je več možnosti za prekomerno krvavitev, ker se mišice maternice ne krčijo pravilno.
7. Med drugim se poveča tudi možnost za zlatenico pri dojenčku – še posebej, če je porod sprožen veliko prehitro.
Zadnji dnevi nosečnosti so pomembni za dokončen razvoj dojenčka in pripravljanje mame na porod. Če res ni potrebno zaradi življenjsko ogrožajočih okoliščin, se induciranju porodov raje izognimo. Vedno imamo možnost reči ne, biti je treba le dovolj suveren in samozavesten. Če na koncu vseeno pristanemo na indukcijo pa je prav, da smo o vseh tveganjih dobro informirani.
VIRI:
1. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1595289/
2. https://www.verywellfamily.com/reasons-to-avoid-induction-of-labor-2758959
3. https://www.mayoclinic.org/tests-procedures/labor-induction/about/pac-20385141
Inštitut Umbilica je ustanovila dula Špela Slovša z namenom, da z različnimi akcijami dosežejo nujno potrebne izboljšave v slovenski obporodni oskrbi.
Inštitut v slovenski obporodni prostor prispeva izobraževalne programe najvišje kakovosti ter postavlja v ospredje zanemarjene vrednote - znanje, informiranost, medsebojno pomoč in podporo, sprejemanje različnosti ter avtonomijo posameznika.
Več informacij najdete na spletni strani www.umbilica.si in družabnih omrežjih Facebook www.facebook.com/institut.umbilica in Instagram www.instagram.com/institut_umbilica/
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: