Iris Čelam razkriva, kako materinstvo popolnoma preoblikuje možgane in identiteto ženske ter zakaj je nujna večja družbena podpora mamam v poporodnem obdobju. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

V tretjem delu pogovora z mag. psihologije Iris Čelam spregovorimo o tem, kaj se z žensko v resnici zgodi po porodu – ne le na psihološki, ampak tudi na biološki ravni. Izpostavi tudi pomembno temo izgube identitete po porodu – ženske pogosto ne vedo več, kdo so, kaj jih veseli, in kako naj spet najdejo delček sebe. Govorijo o "prostem času", ki je v resnici samo hiter tuš ali obisk stranišča. »Pomembno je, da se ženske spet najdejo, da si dovolijo čas zase, da vedo, da niso slabe mame, če poskrbijo tudi zase,« poudarja Iris.

V pogovorih pogosto omenjate, da se ženski po porodu spremenijo možgani. Kaj to pomeni?

To pomeni, da se možgani med nosečnostjo in po porodu strukturno in funkcionalno spremenijo. Ena izmed res fascinantnih stvari je, da se volumen možganske skorje v zadnjih mesecih nosečnosti prične zmanjševati. Zgodi se sinaptično obrezovanje, kjer možgani »odstranijo« nepotrebne nevronske povezave in vzpostavijo tiste, ki so bolje osredotočene na novorojenčka. Gre za prilagoditveni mehanizem, ki žensko pospremi v materinstvo.

Kako se to kaže v vsakdanjem življenju mamic?

Pogosto slišimo izraz »baby brain«. To uporabljamo, da opišemo stanje pozabljivosti, zmedenosti, ki žensko spremljajo v nosečnosti in po porodu. Tudi to je eden izmed prilagoditvenih mehanizmov. V tem obdobju se ženska res izjemno hitro uči. Uči se vse o svojem dojenčku, hitro zazna grožnjo v okolju, sposobna je opravljati več opravil hkrati, torej kuhati, pestovati otroka, pet pesmico in razmišljati o večerji, poskrbeti za otroka sredi noči, navkljub nepopisni utrujenosti. Za vse to smo lahko hvaležne tem izjemnim spremembam.

Se kaj spremeni tudi pri očetih?

Da, tudi očetom, ki so aktivno vključeni v skrb in nego za dojenčka, se spremeni volumen možganov, tudi pri njih pride do sinaptičnega obrezovanja, ki sicer ni tako intenziven kot pri mami, pa vendar. Poviša se jim oksitocin, hormon povezanosti, zmanjša se testosteron, zaradi česar so bolj čustveno odzivni. To je pomembno, saj materinstvo in starševstvo nista le nalogi mame, ampak obeh staršev.

Veliko govorite tudi o izgubi identitete pri mamicah. Kako to doživljajo?

Vsaka ženska je zgodba zase, a skoraj vsaka kdaj pogreša svobodo, ki jo je imela prej, in razmišlja o stvareh, ki jih je nekoč počela. Pogosto rečejo tudi: »Ne vem več, kdo sem.« Njihov svet postane otrok. Stvari, ki so se jih prej veselile – tek, branje, druženja – izginejo. Zato jih želim res spodbuditi, da poiščejo eno stvar, ki je res samo njihova in si vzamejo vsaj 20 min časa na teden samo zase. To ni sebičnost, temveč nuja. Na ta način ohranjajo del sebe in hkrati bolje skrbijo za otroka.

Kako pomembno je, da mame dobijo priložnost za ta »čas zase«?

Zelo pomembno. A v današnji družbi to ni samoumevno. S tem namenom sem razvila program za Poporodni oddih, ker je vse usmerjeno v dobro počutje mame.

Kaj vse vključujejo poporodni oddihi?

Vključuje psihološke delavnice, Bownovo regeneracijsko terapijo, varno vadbo, sproščena druženja, zdravo prehrano, počitek. To ni privilegij, temveč podpora, ki bi morala biti dostopna vsaki mami. Na poporodnem oddihu mamo spremlja tudi partner ali mama, sestra, teta, prijateljica, ki v tem času poskrbi za dojenčka. Vse se dogaja v eni apartmajski hiši, tako, da je res vse pri roki.

Kako gledate na prihodnost podpore mamicam?

Mislim, da se je počasi začelo vrtet kolesje in se vedno več govori o tej problematiki. V sodelovanju z Izidoro Vesenjak Dinevski, ki že več kot 30 let organizira različne aktivnosti za nosečnice in mamice v Sončni vili v Mariboru, že organiziramo podporne delavnice. Zelo dobro so obiskana tudi individualna svetovanja, ki jih izvajam osebno ali prek spleta za mamice po vsej Sloveniji. Želim si, da bi bilo več takšnih programov, ki bi jih podpirala tudi država. Materinstvo ni le osebna izkušnja, ampak družbena odgovornost. Če je mama v redu, bo tudi otrok v redu. Želim si, da bi mame vedele, da je povsem v redu poiskati pomoč. Ni treba trpeti v tišini, ker »tako pač je«.

__________________________________________________________________________________________________________

Iris Čelam, mag. psihologije, specializirana za obpoporodno in poporodno psihološko podporo. Iris je skozi svoje delo razvila celosten pristop, ki vključuje individualno psihološko svetovanje, podporne delavnice in inovativne poporodne oddihe. Njena misija je razbijanje tabujev, povezanih z materinstvom, ter opolnomočenje žensk, da sprejmejo svojo novo vlogo in se spopadejo z izzivi, kot so ambivalenca, občutki krivde in dvomi.   S svojim delom si prizadeva razbremeniti matere in jim ponuditi varno okolje, kjer lahko poiščejo podporo, delijo svoje izkušnje in najdejo odgovore na vprašanja, ki se jim porajajo. Hkrati poudarja pomen grajenja skupnosti, saj verjame, da sodobne matere potrebujejo več kot zgolj informativne vsebine – potrebujejo pristno povezavo, razumevanje in občutek pripadnosti.