Čeprav prezgodaj rojen, je Liam danes živahen in nasmejan fant. (FOTO: Osebni arhiv)

/11 /11

Nosečnost je načeloma potekala brez problemov, sem pa ves čas govorila, da imam občutek, da bom rodila prej. Ampak s tem sem mislila kak dan, ne pa mesec in pol prej.

Bila sem v 33. tednu. Bil je večer, nič mi ni bilo všeč, bila sem veliko bolj utrujena kot po navadi, vendar pa nisem mogla zaspati. Brcal me je tako, da se nikakor nisem morala namestiti. Ponoči mi je odtekla voda. Šok. Najprej sem mislila da ne morem več zadrževati urina, ampak se ni ustavilo. Čisto zmedena sem zbudila še svojega partnerja in poklicala v reševalno za napotke.

Odpravili smo se proti porodnišnici, tam so me sprejeli in rekli, da upajo, da se bomo lahko še kak dan počakali. Nisem mogla spati, bila sem tako zelo prestrašena. Popoldan so se začeli popadki. Sestri sem povedala, da bolečina ne popusti in me je odpeljala na CTG kar v porodno sobo, ker so bile na oddelku vse naprave zasedeni.

Liam se je rodil hitro, vendar je imel po porodu težave z dihanjem, zato je potreboval kisik. (FOTO: Osebni arhiv)

Liam je kar "padel ven"

Zvijala sem se po mizi in govorila, da bom rodila. Prišla je zdravnica, me pregledala in rekla, da sem že dovolj odprta in da gremo v porodno sobo. Nato pa se je vse skupaj zares hitro odvilo, saj je bilo vsega skupaj konec v dobrih dveh urah. Soba je bila polna, navzoča je bila ginekologinja, pediatrinja, dve babici in strežnica, zraven pa je bil seveda tudi moj partner.

Par popadkov in Liam je pokukal na svet. Kar padel je ven. Velik 43 centimetrov in težak 2180 gramov. Zdel se mi je tako majhen, da nisem vedela, kako bi ga prijela. Zmerili in stehtali so ga, nato so mi ga vrnili na prsi. Kar hitro sta prišli pediatrinja in babica ter mi povedali, da ne diha v redu in ga morejo odpeljati, da ga pregledajo in da bo potreben dodatek kisika. Nisem hotela priznati, da nekaj ni v redu, pa vendarle sem ga pustila, ker sem vedela, da mu želijo le dobro in da mu bodo pomagali.

Težave na poti v Ljubljano 

Tako sva bila kmalu ločena, moj partner ga je lahko še šel pogledat tisti dan, jaz pa sem lahko šla šele naslednji dan zjutraj. S tremo in pričakovanjem sem odšla za sestro in tam je sam ležal v sobici v inkubatorju, v obraz pa mu je pihal kisik. Čuden občutek je bil, pa vendarle sem ob njem sedela skoraj cel dan in ga vmes držala za roko. Vsakič, ko sem šla stran, mu je padla saturacija (raven kisika v krvi). Očitno mu je prijalo, ko sem bila ob njem, četudi na tak način, sem čutila najino navezo.

Isti dan popoldan mi je zdravnica dejala, da bi bilo bolje, če ga iz Celja prestavijo v Ljubljano, saj imajo tam boljše aparate in da jo je strah, kako bo ponoči. In čez eno uro je že prišla ekipa iz Ljubljane. Vse so mi pokazali, razložili in ga odpeljali, zraven pa je potovala tudi njegova hobotnica. Totalno sem bila sesuta in solze so mi tekle v potoku, ko sem čez okno gledala, kako so ga v prenosnem inkubatorju odpeljali pod lučkami.

PREBERITE TUDI: Porodna zgodba - Skupaj smo zdržali

Čakala sem na informacije. Dolgo se niso javili. Novice so prišle, da je naš mali borec imel na poti dihalno stisko in je bil takoj ob prihodu v UKC bil intubiran. Bila sem v skrbeh, nič mi ni bilo znano, vedela sem le, da nekaj ni v redu.

Liamova mamica in očka sta se učila, kako ravnati z nedonošenčkom, kako ga previjati in hraniti. (FOTO: Osebni arhiv)

Čas na intenzivni enoti za novorojenčke

Naslednje jutro so mi sestre pomagale, saj smo se zmenili, da grem še jaz v Ljubljano, ker sem hotela biti zraven njega. Tam sem prišla v sobo, kjer je bila ena mamica s punčko, druga pa jokala možu, saj je tudi ona imela sina na intenzivni. Odšla sem na obisk. Dokler nisi tam, v tej situaciji, na intenzivni enoti, si ne moreš predstavljati, kako to zgleda. Liam je ležal s cevko v ustih, kisikom, katetrom in pod lučkami, saj je dobil še zlatenico. Spet so se mi vlile solze in to je bil tisti trenutek, ko sem se popolnoma zavedla, da sem rodila in kje je moj otrok.

Osebje me je pomirilo in res sem jim popolnoma zaupala. Tako lepo skrbijo za njih, pa tudi za nas, nič jim ni problem razložiti. Za vsako stvar, aparat so mi lepo razložili za kaj je, kar naprej je kje piskalo, oni pa so čisto mirno delali in tako sem res vedela, da je Liam v najboljših rokah in da se bo izmazal.

Res je bilo vsak dan bolje, sicer je že bil na tem, da bi ostal brez kisika, pa so mu ga morali dati nazaj. Naj še povem, da je tudi super, da smo bile skupaj z mamicami in se med seboj tolažile, bile vesela za uspehe, pa tudi žalostne, ko je bilo kakšen dan pri komu slabše. Meni je to zelo pomagalo med bivanjem v porodnišnici.

PREBERITE TUDI: Kdaj bodo takšne bolnišnične postelje pri nas?

Prišel je dan, ko sva lahko odšla domov 

Vsak dan sem komaj čakala ure obiskov, ker je bil pod lučko, sem ga večino časa samo gledala, malo pa sem ga tudi pobožala, saj je imel res hudo zlatenico in ni bilo priporočljivo ugašati lučke.

Sedmi dan sem prišla in Liama ni bilo na istem mestu. Hitro je prišla do mene sestra in me peljala do njega v drugo sobo. Bil je oblečen v miniaturna oblačila, tako je bil lep, imel je oblečen bel bodi in hlače z vojaškim vzorcem. V sobi je bil sicer največji, družbo mu je delala res miniaturna punčka in dvojčka. Začela lahko sva se začela hraniti po steklenički in previjati. Učila sem se in pozorno poslušala vsa navodila.

Deseti dan je prišel k meni na oddelek. Vse nama je šlo super, tako da sva lahko že trinajsti dan odšla domov. Na poti domov smo se dvakrat ustavili, da se je malo pretegnil.

Naš mali borec se je res pošteno boril in nam sproti dokazoval, da on vse zmore. (FOTO:Osebni arhiv)

Nagajiv in nasmejan fantek

Doma nam je lepo steklo. Imeli smo še preglede v Ljubljani zaradi razširjenih ventriklov v glavi, vendar se je tudi to dobro razpletlo.

Naš mali borec se je res pošteno boril in nam sproti dokazoval, da on vse zmore. Zdaj je star 16 mesecev in že ima družbo, bratca starega pet mesecev (ki je donošen), tako da že ima pomembno delo. Res nam lepša življenje, je nagajiv, nasmejan in živahen fant.

Pri desetih mesecih je Liam že dobil družbo, tako da ima zdaj pomembno vlogo velikeg bratca. (FOTO: Osebni arhiv)