Anonimen
|
Jaz pa javljam, da je danes moj dan, kar se prehranjevanja tiče, bil zelo "čuden".
Najprej sem nameravala "po urniku" imeti sadno-zelenjavni dan. Potem smo nekaj debatirale o luni in vodnem dnevu, pa sem si rekla, saj med zelenjavo in vode itak ni bistvene razlike, bom pa poskusila. Ampak čisto brezobvezno.
No, in izkazalo se je še enkrat, da po vodnem dnevu (ki sem ga imela pred tremi, štirimi dnevi) moje telo postane tako lačno hrane, da kar kriči. Torej sem se kmalu zavedla, da z vodo niti slučajno ne bo šlo in sem se spet odločila za zelenjavo po urniku. In ko sem pojedla pač eno zelenjavno porcijo, me je nasitila za kakih 5 minut. Potem sem spet pila grenivkin sok in šnofala po kuhinji, kaj bi še lahko pojedla. Čez čas sem si odprla konzervo dietne juhe in se silila s tisto brozgo. Potem spet sok in voda. Nič. Še vedno noro lačna. Pa sem pojedla en grižljaj kruha. Pa še preste sem odprla, tiste ta male, ta slane. In sem jih pojedla kakših 5 do 6. Potem smo šli ven na sprehod in ko smo potem prišlindomov - lakota, kaj pa drugega. Vzela sem jabolko, zadnje, in "slastno" zagrizla vanj. In - bljak - črvivo. Fuj, fej. Jabolko roma v smeti. In kaj zdaj? Vem, da je v hladilniku še ostanek pečenke - dva taka mamljiva zrezka - čisto žaganje, kot ga imam jaz najraje. In sem ju pojedla. Enega in pol.
Tako, to je bil moj prvi dan, da nisem zdržala urnika diete. Upam, da zadnji. Ampak tili vodni dnevi me res talo zlakotnijo, da se mi ves sistem poruši. Hvala bogu, da je pred menoj samo še eden.
|
Natisni
Ampak mislim, da zelo hudo ne more škositi, ena kava la pa dve 
