Barbs
|
Selma, Aleks tudi ne mara flaške, kar popije (ker ne mara preveč pit) pa popije iz magičnega lončka. Sam. Najraje ima naraven grozdni sok ali pa frutkov čaj in jabolko. Glede stanja na nogicah je enako kot pri LARI. Če ga sede držim na kolenih, toliko časa rita, da ga postavim na nogice (seveda ga podpiram pod pazduho), potem pa ga ne morem nazaj posest, ker je tak, kot da bi kol pojedel.Zato ga odložim na kavč in potem jovo na novo. Mojca, prispevek je seveda tehten, vendar imam občutek, da je napisan predvsem za tiste, ki bi morda s postavljanjem na noge res pretiravali. Pa ne otroci, starši namreč. Sicer pa - kako naj delam po predpisih, če pa kobacat še noče/ne more, na nogah bi pa kar naprej stal? Tudi obrača se še ne preveč elegantno, sploh s hrbta na trebuh ne, pije pa npr. že sam. Poznam veliko otrok, ki nikoli niso kobacali. Igrali so se v bolj "sedečem" položaju, nato pa so se ob opori ( kavč, stajica...) začeli pobirati in postavljati na noge... Ko so bili utrujeni, so sedli nazaj. Lepega dne pa so, ko so stali, že naredili par korakov ob opori (gor in dol ob kavču). Naša Nika je bila ena izmed njih. Gaja pa je kobacala. Aleks pa še ne vem. Če pač ne bo kobcal, ga ne bom na silo postavljala na vse štiri in za rito rinila naprej... Zagovarjam stališče, da otrok sam najbolj ve in čuti, kaj v določenem trenutku zmore in lahko - jaz ga pri tem samo vodim, mu pomagam in pazim, da se mu kaj ne zgodi (npr. - vem, da ne more stati sam in zato ga držim...) Moja naloga je, da otroka poslušam, ga gledam in skušam razumeti, kaj mi z določenimi aktivnostmi pokaže, na kaj me opozori. Meni se to krasno obnese. In sem prepričana, da ravno zato Aleks ni nek "skisan" otrok, jokavček.... in sva oba zadovoljna . On ne tuli, jaz se pa ne sekiram. Imamo pa spet temenca Zdaj imam pa dovolj te borbe in bom naslednji teden, ko imamo tretje cepljenje, prosila pediatrinjo za recept za mazilo. Vem, da ga ne predpišejo radi, ampak... bomo pač previdno dozirali - saj baje takoj pomaga. Ima katera izkušnje s tem? Pa še ena hecna : vedno znova sem presenečena, kako hitro rastejo dojenčki. Že nekajkrat se mi je zgodilo, da sem mu oblekla kavbojke al pa kak pulover in mu je bilo še vse preveliko. Pa sem to pospravila zadaj v omaro in vedno, ko sem videla, pomislila...aha, to mu je pa itak preveliko... Nakar se čez recimo, samo tri tesdne spomnem na tiste hlačke, mu jih kao za foro oblečem, so mu pa že skoraj prekratke Nič, grem buče na teraso postavljat.... dokler spi.
_____________________________
Vsako noč nekdo misli name, preden zaspi:)
|