Bakfark
|
IZVIRNO SPOROČILO: pelin
IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin
Nekatere ne morejo poskrbeti ne zase, ne za svoje otroke. Nekatere zaradi nasilja, nekatere zaradi bolezni , nekatere zaradi mislion drugih vzrokov. Nekatere mame umrejo (kako si drznejo) in ne morejo poskrbeti za svoje otroke.
Tvoja pomoc v prvi vrsti je taka, da nic ne pomaga. Ce bi zmogla bi verjetno pomagala lastni materi... samo ji ocitno obtuzujoce brce ne pomagajo - eto ti praksa iz prve roke.
Ja nekatere matere so res take oz. živijo v takih razmerah, da pač postanejo takšne...iz avtoričinega pisanja pa je meni pač razvidno, da tale mamica ni takšna... ima resnično vsega čez glavo, posebej življenja v kotlovnici, vendar kot sem že napisala, mi osebno deluje kar močna in sposobna ženska, ki se zaveda svojih kvalitet in jih tudi rada poudari, pokaže okolici svoje nestrinjanje in tudi ne deluje kot nekdo, ki se pusti ves čas tlačiti dol, kajti če bi bila takšna,se ne bi toliko selila sem in tja, kregala s partnerjem in okolico, poudarjala, da rabi svobodo, si poiskala službo...temveč bi čepela na mestu in prenašala udarce iz dneva v dan brez posebnega upora.....
Žal tvoja praksa iz prve roke ni nič boljša kot teorija ...oprosti...po moje je zato krivo to, da se ostalim postom razen svojemu ne posvetiš preveč dobro...na to sem te že opozorila...če bi se, bi videla, da so ravno moje in bratove obtožujoče "brce" v najini odrasli dobi materi odprle oči, da je našo domačo situacijo videla tudi iz najinega zornega kota..Torej je vse skupaj pomagalo...bolj kot leta in leta čakanja in upanja, da se bo stvar spremenila...Z najinim odhodom sva v bistvu pomagala vsem...Nama, da sva odšla stran v drugačne razmere, njej, da je lahko brez slabe vesti, da midva trpiva doma, ostala v partnerskem odnosu, ki si ga je v bistvu izbrala. In ne...zdavnaj ni več v tej "godlji" kot jo ti imenuješ...že precej let je vdova in že precej let žaluje za očetom...
Glede moje pomoči, ki nič ne pomaga...enako bi lahko rekla za tvojo...kajti v mojem primeru se tvoj način " pomoči" (čakanje, potrpljenje, zanašanje na institucije,pritoževanje, smiljenje sami sebi..... čakanje, čakanje, čaaaakanje)... ni obnesel niti pod razno...In očitno se tudi pri avtorici ni...če bi se, ne bi bila še po deset____ih letih v kotlovnici v partnerskem odnosu, ki to ni in z otrokom, ki v vsej tej situaciji sploh nima otroštva v pravem pomenu besede...Kaj se ve...mogoče pa čaka in se drži kakšnega podobnega nasveta, kot si ga ti predlagala in s katerim vztrajno skušaš mene tolči po glavi...čaka na to , da bo hči odrasla in bo sebe in njo rešila pekla...
Razumi, da za tvojo matero to morda ni bil takšen pekel, kot se je tebi zdelo - kot pravi, danes bi storila isto, ljubila ga je, za božjo voljo!!! In razumi, da se je tega moral rešiti nihče drug, kot ti in eventuelno tvoj brat. In razumi, da je bolj ali manj od pamtiveka tako, sploh zadnjih par generacij, da otroci zmeraj bežijo iz domačega pekla z namenom ustvariti topel domek, ki je nato običajno njihovim otrokom pekel. Bojda se temu reče napredek... In razumi, končno, ko že ljudem očitaš nezmožnost empatičnosti, da z udrihanjem čez matero po dolgem in počez medtem, ko ti ta ista danes varuje otroke (v kakšnem svetu neki danes živimo, da je potreben takšen gard???) in se jim razdaja (oboje odebeljeno razumem je mišljeno v pozitivnem kontekstu), definitivno nisi vzor nikakršne empatičnosti, še manj pa obzirnosti ali spoštljivosti. In ni pošteno, ni, da takole javno, medtem ko ona bere, ponižuješ lastno mater. Nekako se mi dozdeva, da tvoje poniževanje vztraja kolikor je njena skrb za tvoje otroke pogojena s težo slabe vesti, ravno zaradi tega istega poniževanja...
< Sporočilo je popravil Bakfark -- 1.2.2012 16:36:30 >
|
Natisni
....) 
Drugače pa moj podpis in iskreno spoštovanje... 
