|
RE: Avgustovke, kje ste 8.4.2006 21:23:21
|
|
|
|
violinski
|
Dober večer! Otroci že spijo in jaz se malo razgledujem, kako ste kaj. Uboge mamice, vidim, da je kar nekaj otročkov zbolelo. Zoya, čisto prav si naredila, da si Žiga imela vso noč pri sebi, tako je najlažje kontrolirat njegovo stanje. Upam, da bo kmalu spet zdrav, držim pesti. Pri visoki vročini sem tudi jaz vedno vsa panična, vedno seštevam in odštevam ure, kdaj bi lahko otroku dala sirup ali svečko, pa nonstop sem v pripravljenosti, če bi bilo treba ohlajat v vodi. Jessy, jaz vedno uporabljam digitalni termometer za pod pazduho, sem imela drago šolo, ker sem kupila tisti digitalni termometer, ki naj bi meril na čelu (sem skeširala 12 jurjev!!!) in zadeva nikakor in sploh ne deluje. Več kot 35°C nisem nikoli uspela z njim nameriti, četudi sem vedela, da otrok kuha nekje na 38 ali več. Živ obup. Edino tolažbo, ki sem od njega imela je bila ta, da sem ga tisto leto lahko dala v olajšavo za dohodnino ! No, upam, da bo tudi Neja kmalu bolje! Pa Demi tudi držim pesti, da je že v redu, da Nanka, hvala za lepe želje. Dan smo preživeli tako, da ga bolje sploh ne bi znali - tipična lepa družinska sobota je bila, z veliko mero sonca in sladkorja od naših otrok. Dopoldne smo bili na tržnici, ko smo prišli domov, sta otroka šla spat, mož je malo pogospodinjil s perilom, jaz sem pa skuhala kosilo. Nič posebnega nisem kuhala, duška sem si dala le pri prilogah, ker je že veliko lepe zelenjave na tržnici in sem je pripravila en kup. Popoldne smo šli pa še na sprehod po stari Ljubljani in se ustavili na kavi na sončku. A veste, kako je Ljubljana lepa ob sobotah popoldne! Ne tako kot včasih, ko je bilo mrtvilo, polna ljudi je, z vseh koncev sveta. Še najmanj je Ljubljančanov . Pa da neham nakladat o drugih stvareh, povem še kaj od Aljoši. Imamo ga že polno stanovanje. Fant se je namreč splazil in to lepo pravilno, po dlaneh in po kolenih (vsake toliko se tudi malo prekucne) pa Lani sledi, kamorkoli gre, pa butne se v vse, kar mu je na poti, ... Zobka sta že dva, poliva še vedno tako, da me je kar groza, ves čas hodim s cunjo za njim in ker mali hoče pomagat, vsakokrat ko naredi lužico (na tla, na tepih, na igralno podlago, pa obvezno na vse, kar ima na sebi, še posebej, če sem mu glihkar sveže oblačilo iz omare dala) mal potaca z roko, ker hoče pomagat popucat. Pa previt ga je nemogoče. Taka vrtavka je. Zdaj ga selim s previjalne mize na tla, ampak na tleh se počuti še bolj varnega in še hitreje odšiba. Skratka, ni dolgčas. Grem zdej, chattam na drugi strani na MSN, pa ne uspem sledit vsemu . PAPA!
|
|
|