MjaV
|
Živjo tudi od naju (no ja, samo od mene, ker Jona pančka (oz. je spala, ko sem to začela pisat - to je včeraj zjutraj, potem pa se je zbudila in imam šele sedajle, ko zopet spi, malo časa, da tole dokončam))
Tudi jaz bi prišla v Kolosej, tako da le nadaljujte s tem, enkrat vas bova že uspeli ujeti.
Moja "to be" 90 -dnevna se še ni začela... Jap, ko se zjutraj znajdem pred odločitvijo, ali naj pojem tista 2 sadeža (nisem ljubitelj sadja) al pa kaj bolj slastnega, hitro poiščem dober izgovor, da prestavim vso zadevo na kak kasnejši datum... Tokrat je "dober izgovor" rojstni dan mojga  (28.10.), saj bom vendar morala pripravljati sladice in  in seveda jesti kar sem pripravila in potem tudi "pospravljati" ostanke (ja ne bom stran metala???). Tko, da začnem naslednji ponedeljek  ... Vseeno pa velik hvala in  Eviii za diete po mailu in pa tudi Sarazan za pripravljenost, čeprav ni uspelo...
Tudi tebi Ninaki se zahvaljujem za tisti seznam vrtcev, zaenkrat pa se še nismo odločili, kaj bomo (potihem kar še upamo na Dragomelj...)
Skratka punce, fajn ste  .
Ko malce berem (ma vse nisem uspela, ker sicer ne bi imela časa za pisat) se mi zdi, da so naši mališani že kar dobro zastavili svojo pot do prve prave micene samostojnosti... Spominjam se, npr, kako je bilo še pred cca dvemi - tremi meseci potrebno praktično 100% animirati otroka, vse stvari dobesedno pomoliti pred nos. Sedaj pa že znajo pokazati voljo in interes, znajo se že sami potruditi, da nekaj dosežejo (tudi tisti, ki še ne plazijo)... Zame je že to ful veliko znamenje prihajajoče samostojnosti. Bravo, naši otročki .
Separacijska kriza - se mi zdi, da je pri nas sploh ne bo (ali pa bo jokala za babi), namreč moj otrok je zelo vesel, ko jo dam babici in vedno stegne rokice k njej (saj to je v bistvu fajn, da imam vsaj nekaj svobode), se je pa že večkrat zgodilo, da je hotela k njej tudi, ko sem jo ponovno prevzela jaz  (to pa ni več tako zelo fajn - s stališča mame, mislim). A kaj čmo, tako je in s tem se je potrebno sprijaznit. (Vseeno pa imam včasih zaradi tega  )
Kar se pa nahrbtnika tiče, imamo mi Deuter kid comfort, ki je bil poleg Vaude-jevega edini v ožjem izboru - potem, ko smo izločili vse ostale, ki so za resen izlet v gore neprimerni. (Edino za Ferrino ne vem, na splošno pa njihovi izdelki niso ravno trpežni). V bistvu, glede na informacije, ki smo jih uspeli pač v obdobju izbiranja zbrati, prav veliko ni za izbirati. Sem namreč mnenja, da je, če že kupuješ nahrbtnik, potrebno pomisliti tako na svoj hrbet kot tudi na udobje otroka. S tem izločiš vse cenene variante, ki ne zdržijo naziva gorniški, saj si s takim ne moreš kaj dosti pomagati na terenu, oz mučiš sebe in malčka (morda le za kak polurni potep po mestu, če kdo res kupi nahrbtnik za kaj takega). Res pa je bilo potrebno malo zamižati, ko smo odprli denarnico, a tega ne obžalujem. Do sedaj smo izkoristili vse vikende (vreme nam gre zares na roko) in tamala je zelo pridna in veselo prepeva v svojem kraljevskem razgledu in položaju - vse dokler ne omaga in zaspi. Bom dala kake fotke gor, ko oddam tole sporočilo (no, ja... roman). Počasi višamo cilj, a zares ne hitimo s tem, najverjetneje nam dvatisočaki ostanejo za nasledno leto - razen morda ta vikend... pobožna želja kak Viševnik... bomo vidli, kako bo vreme.
Danes smo imeli tretje cepljenje (namesto pri 6. mesecih, ker smo imeli vmes pregled EEG in smo čakali na izvide) in smo po pomoti opravili tudi Denverjev test - jaz zmedena oseba sem slepo pritrdila, da je stara 9. mesecev, test je "uspešno naredila", šele potem se mi je posvetilo, da je točno danes stara 8. mesecev (jao, kaj si morjo tam mislit o meni, najbrž, da sem malo  ). No, ja sedaj se mi pa fino zdi, da se očitno prav lepo razvija. Vsem mamicam privoščim da bi razvoj njihovih otročkov potekal enako lepo.
Mi smo veliki 73 cm in težki 8590 g, sedimo, plazimo, vstajamo in se po malem gibamo ob opori in prehajamo med vsemi temi oblikami brez padcev, le ležimo ne (zato je previjanje KATASTROFA ), vemo, kaj je pa-pa (pa nismo motivirani za izvajanje), bravo-bravo nam še kar gre, vemo, kaj je žoga, ogrlica, tika taka, muca in mogoče še kaka stvar. Radi imamo svetleče stvari, igrače, ki so v svoji biti kuhinjski pripomočki, igrače, ki so v svoji biti pisarniški pripomočki & igrače, ki so v svoji biti kozmetični pripomočki. Ne maramo pa čiščenja noska, previjanja, jemanja ven iz banje, mlečnih kašic, (u)spa(va)nja, daljše vožnje in branja knjigic, pa še kaj bi se našlo. Aja, mamino prepevanje in podobno nas ponavadi pusti popolnoma hladne. Le zakaj... 
Hja, to je en tak splošni oris naše Jone, danes stare 8 mesecev!
Želim vam lep večer in noč, veselo jutro in uživajte v sleherni minutki s svojimi otročki, saj bo kmalu s..... (se ne upam napisat, da ne bom  ).
Grem še slikce probat poštimat.
Aja, lahko kateri in kateri pošljem na ZS svoj mobi, da me pokličete, če se boste kdaj "spontano" dobile?
Zdej pa res. LAhko nooooč.
|
Natisni
.gif)
Ne vem, ali vreme na njega vpliva ali kaj
. Je kar navezan na moja starša. 
na zavarovalnico, k cenilcu, ker nam je včeraj priletela v avto košuta!!.gif)
. Na dan smo spile tud 2 ali več (v kafičih seveda). No, v nosečnosti sem se malo umirila in vsega skupaj mogoče spila 10 kavic. Pa tud drugače jo pijem prav poredko, če sem doma. Zdaj pa že spet stopam na stara pota, ko se mi je začel faks.
flaško? Za natalio vem, da Evi Zali že daje večerjo tud po žlički. Razmišljam, da bi tud mi s tem počasi začeli, pa sploh ne vem, kdaj bi naj bi pravi čas. 
.gif)
In to med previjanjem Jošta. Še dobro da je bil Grega še doma. Bil je na vratih in odhajal ko sem zakričala naj hitro pride in sem že lezla. Si predstavljate malega samega na previjalni?
Da mi dol pade? Grozno. Sem ful nesrečna zaradi teh slabosti in padanja v nezavest. Ampak to še ni vse. Včeraj me je v vratu ful štihnilo in sedaj se premikam kot ET. 
Sem čisto trda. 
