Kami
|
Drage punce, evo mene spet po dolgem času...
Najprej: EN velik VSE NAJBOLJŠE  vsem slavljenčkom, ki sem jih zamudila, pa tudi današnjemu!  Evo, pa smo vsi stari 1 leto!!!
Sicer je pa te dni tudi mene položilo v posteljo. Sem se dolgo držala, ampak zdaj me je pa vrglo. Vročino sem imela sicer res samo 1 dan, ampak sem bila že 2 dni prej kot ena prežvečena kepa dreka, resno... . Potem sem 2 dni skupaj spala, z nekaj pavzami vmes in mi je zdaj precej bolje. Kašljam še vedno, tako da me prav veseli, da sem v ponedeljek naročena pri zdravnici, da mi še mal pljuča posluša, men se zdi, da mi vse škripa...
Fanta sta zdrava, Evan sicer non stop malo smrkav, tako da še nisva šla na cepljenje. Imava v torek pregled na kardiološki ambulanti, da pogledajo, kako je z njegovimi luknjicami na srčku.
Copatki... Evan je "poverbal" več ali manj vse od Liama. Njemu smo kupovali cicibanove in bili zelo zadovoljni z njimi. Evan sovraži copatke in je doma v žabicah, čez ima pa ABS nogavičke, za ven ima pa ene čeveljčke, ki jih je dobil za RD. Ful lepo hodi, noče dat roke in tudi tekel bi že najraje še sploh, ko mu rečem "pridi sem".
Šotor... mi smo že pred časom kupili v Hoferju tistega trodelnega za Liama (mislim da je bil okrog 4000 SIT), čeprav ga nimamo nikoli v celoti sestavljenega, ker res zavzame ful prostora. Sem ga pa ravno pred nekaj dnevi sestavila (tunel in iglu). Evan pod razno ni hotel v tunel, je pa vriskal od sreče, ko je šel Liam čez. Sicer pa je na vseh igračah, ki vsebujejo majhne delce napisane, da niso za otroke pod 3 leta.
Tinkatonka... tisto, ko si omenjala, da ima otrok rad kotiček v katerega se umakne je bolj značilno za malo starejše otroke (po tretjem letu). Pa ponavadi, če je en sam otrok doma nima tako izražene te potrebe. Bolj se kaže ta potreba kadar je v družini več otrok, še sploh, če si delijo sobo. Pa seveda tudi v vrtcu, zato imajo ponavadi skupine nad 3 leta v igralnici vedno urejen kak t.i. intimni kotiček.
Vikend... mi smo spet sami. Pa to poscano vreme. Mož na poti, jasno. Sicer "ta huda" pride šele maja in junija, ko ga veliko ne bo, ampak mi je zelo čudno, ko sem sama z obema, pa še mal na trhlih nogah. Zdele je mulca prišla iskat moja teta (hura za teto!) in sem imela mal časa na net skočit. Se mi zdi pa, da ga fanta zelo pogrešata. Danes je Evan šel v spalnico, ko še nisem dvignila rolet in je očitno mislil, da ati še spi. In ga je klical "ata, ata". Mu je bilo čudno, ko sem dvignila rolete in je videl, da ni atija. 
Fax.... nekaj dni nisem nič delala, ker sem bila čist koma od slabega počutja. Ne boste verjele - vse me je počakalo. Zdaj seveda vsak večer delam, da se kar kadi. Morm še stisnit tole, si mislim....
Sirup... ja, mi mu ga dajemo kar po injekciji ta široki. Prej je blo več na njem kot pa v njem.
Plezanje.... povsod spleza, zmešalo se mi bo!!! Liam nikoli v življenju ni počel tega, resno (pa sem rekla, da jih ne bom primerjala, ampak tukaj mi pa počas popušča toleranca). V otroški sobi spleza na stol, pa iz stola na mizico, pa meče stvari dol iz okenske police. Tudi padel je že iz mize dol na tepih, razen da je mal pocendral ni blo panike, je že nazaj plezal. Spleza mi iz klopce v banjo. Spleza mi na stolček za hranjenje (na ta višjo stopnico seveda), spleza mi na kuhinjsko lestev. POVSOD! Samo gledam in dol ga dajem, pa stole skrivam, ampak že najde ta prav moment, da si kar privleče in gor spleza.  mali, je res ta prav!
Apetit... men se zdi, da cel dan samo je. Kosilo je 2x (svoje in z nami). Pa vse ostale svoje redne obroke. Pa še ene par vmes. Boh ne daj, da kdo doma je, pa da njemu ne da. Jok. Amama. Je pa vse, edino banane so se mu očitno uprle. Sračka valjda 3x dnevno minimum. In na kilah se mu nič ne pozna, jasno. V bistvu sem vesela, ker ima takšen apetit in ker tudi vse proba, ampak je pa tud mal tečen s tem svojim amama. Tudi zunaj, če vidi, da kakšen otrok kaj je, je takoj jok, če nima tudi on kaj za pojest. Tako, da vsaj kako suho slivo al pa piškot moram imet vedno pri roki. Juhej, packarija, jasno. 
Tečnoba... se je pri nas ta teden ustavila. Zbujanje pa ne. Še kar ene 3x pa tudi včasih večkrat ponoči vstajam. Huronski jok, kričanje. Ne vem zakaj. Novih zob ni videt. Umiri ga šele flaša čaja ali mleka. Dobi oboje, če je treba, samo da je mir in da grem lahko nazaj spat. Ponoč popustijo vsi zadani dobri nameni. Zjutraj ima petkilsko plenico.
Punce, uživajte v otročičkih in poscanemu vikendu. Grem še mal za fax delat, dokler ne pridejo domov. Pa čimprej se pozdravite, seveda.
|
Natisni
Končno. 
Sem se menila, da bom šla s kolegicama na kavo popoldne (ena ni Nika videla že kakšnih 6m), pa je bilo tako vreme, da smo se rajši za jutri zmenile. No, potem je bil pa tak lep sonček (pa toplo), da bi je bilo kar žal... 
vse najboljše 
. Ampak kaj čem, enkrat je treba dat pripravništvo skoz in s tem vzeti v zakup tudi mizerno nizko plačo. 
