bobek05
|
IZVIRNO SPOROČILO: DEJANA
Prebiram tole debato in se spomnim mesec dni nazaj, ko sem nehala dojiti. Morala sem. Najhujša od vsega so ta moralna obtoževanja, ki sem jih doživljala, največ seveda od zdravstvenega osebja, - češ, ne ljubi se ti, mar se ne zavedaš da škodiš otroku in da je materino mleko najbolje...tako žalostna sem bila, saj takrat si še bolj občutljiv. Ni pravično, saj si nekatera dekleta in žene srčno želijo dojiti, pa žal ne gre. Danes sva na steklenički in vesela sem, da je tako. Zdajle vem, da bi kakšni sestri lažje kaj zabrusila v obraz, saj je sinek zdrav, lepo se redi, spi, smeji...
Dejana, pri nas je bilo isto - so me vsi obtoževali, ampak kaj naj jaz.. ko je otrok prišel k močem, da bi lahko dojil, NI HOTEL, pa če sem se na trepalnice postavila... vse je bilo zaman - svoje mleko sem si pumpala in mu da probala dajat po flaški, pa ni hotel... zalivala sem se z mlekom v njem pa vanilijev sladkor, ker bi naj bilo potem moje mleko bolj sladko itd.... vse brez uspeha..
po kakšnem mesecu sem se pač sprijaznila z dejstvom, da bo mleko vsak hip usahnilo, mali pa da je raje dodatek... in ko sem se 1x sprijaznila s tem, je bilo veliko lažje...
je bilo pa res smotano, ko so me pri njegovih 6. m v ZD grdo gledali, ker nisem (več) dojila... kao, da naj še probam, mleka pa že zdavnaj ni blo več.. 
_____________________________
Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
brezveze. 
sem iz vseh koncev poslušala, kako pomembno in zdravo je dojenje. Ko sem bila noseča, sem prebrala vse možno in bila zatrdno odločena, da bom dojila. Potem sem rodila in po glavi mi je šlo samo, da bom ja vzpostavila dojenje. In po začetnih zanemarljivih težavicah nama je uspelo. 
