Sistematični pregledi
Namen sistematičnih pregledov je spremljanje rasti in razvoja, ugotavljanje telesnega in duševnega zdravja s ciljem zgodnjega odkrivanja bolezni in motenj, da bi tako dosegli možnost zgodnjega ukrepanja, zdravljenja in rehabilitacije. Prav tako je namen odkrivanje neugodnih socialnih dejavnikov in nezdravih življenjskih navad v družini ali v okolju, v katerem otrok živi. Pregledi v predšolskem obdobju so ob dopolnjenem 1., 3., 6., 9., 12. in 18. mesecu ter pri 3. in 5. letih. Na prvi sistematski pregled so starši napoteni iz porodnišnice. Ob pregledu se boste najprej srečali z medicinsko sestro, ki bo pripravila otrokov zdravstveni karton, otroka stehtala, izmerila dolžino ter obseg glavice in prsnega koša. Izbrani pediater se bo z vami najprej pogovoril o poteku nosečnosti, poroda in prilagoditvi na novega družinskega člana. Pomembno je, da vsa morebitna vprašanja, opažanja, skrbi zaupate izbranemu zdravniku, da boste mirni in zadovoljni. Sledil bo natančen pregled dojenčka.

Bljuvanje in polivanje
Bljuvanje ali polivanje imenujemo nehotno vračanje zaužite hrane do ust ali skozi usta, brez sile (se pocedi), običajno v blagi meri in hitro po hranjenju. Veliko dojenčkov v prvih mesecih občasno poliva. Vzrokov je lahko več; mišica zapiralka na prehodu požiralnika v želodec še ni popolnoma razvita, morda je dojenček naenkrat pojedel preveč ali pa je ob pitju požrl ob mleku preveč zraka. Pogostost in količino polivanja lahko zmanjšate tako, da uvedete pogostejše in manjše obroke, po hranjenju otroka držite še pol ure v pokončnem položaju (naslonite ga nase, glavica naj počiva na vaši rami), podre naj kupček, po obroku mu ne pritiskajte na trebušček. Dojenček naj ima dvignjeno vzglavje za 30 stopinj tako v času spanja kot v času nege, kar dosežete tako, da pod vzmetnico položite npr. preloženo odejo ali knjige. Ko ga položite v posteljo, naj bo sprva v levem bočnem položaju z dvignjenim vzglavjem. V večini primerov polivanje mine do dopolnjenega prvega leta starosti.

Bruhanje v loku
Bruhanje pa pomeni eksplozivno vračanje želodčne vsebine skozi usta s silo, pogosto v loku. Lahko je zgolj posledica tega, da se je dojenček prenajedel ali pa slabe tehnike hranjenja, lahko pa gre za simptom resnejše bolezni (alergija na mleko, stenoza pilorusa, ...). Če se bruhanje ponavlja ali vaš otrok ne napreduje na teži, je vsekakor potreben obisk pri zdravniku. 

Skrb za ustno votlino
Že od otrokovega rojstva dalje lahko večkrat na dan s čistimi rokami nežno podrgnete po otrokovih dlesnih, da se bo navadil občutka. Vaše »brskanje« po njegovih ustih mu bo postalo nekaj vsakdanjega, zato bo veliko laže sprejel prvo zobno ščetko, ko bo čas zanjo.

Ko je otrok še v maternici, je njegova ustna votlina sterilna, brez bakterij in ostalih mikroorganizmov. Že ob porodu pridejo v usta mikroorganizmi iz porodnega kanala matere, v prvih dneh in tednih pa se vanje naselijo še ostali mikroorganizmi iz okolice. Največ mikroorganizmov pride od matere oziroma od oseb, ki so z novorojenčkom v najtesnejšem stiku. Zato je pomembno, da mati in ostali bližnji dobro skrbijo ne samo za splošno zdravje ampak tudi za dobro higieno in zdravje ustne votline. Okvarjeni zobje in bolna obzobna tkiva so leglo škodljivih bakterij, ki jih lahko z dotikom ali poljubom vnesemo v otroška usta. V ustih odraslih je drugačno ravnovesje mikroorganizmov in vrste, ki jih pri otrocih ne najdemo, zato otroke raje poljubljajmo na lice ali čelo, in dude, ki je padla na tla, ne »umijmo« v svojih ustih, ampak pod čisto tekočo vodo.
Pomen dojenja za razvoj ustne votline 
Za zdrav in skladen razvoj ustne votline je zelo pomembno dojenje. Materino mleko vsebuje najbolj pomembne snovi, minerale in vitamine, ki so potrebni za zdrave in čvrste zobe. Poleg tega je sesalni gib pri dojenju drugačen in bolj intenziven kot pri hranjenju po steklenički, zato se otroci med dojenjem bolj utrudijo. Mišice v predelu čeljusti se močneje razvijejo in pomagajo k skladnemu razvoju zgornje in spodnje čeljusti. Pri dojenih otrocih se redkeje pojavi drža odprtih ust ali celo dihanje na usta, ki navadno privede do ponavljajočih infekcij zgornjih dihal in srednjega ušesa. Tudi, če otrok zboli, poskrbimo da bo nosna votlina čista in prehodna. Lahko jo izpiramo s fiziološko raztopino.

Kolike
Ena od najpogostejših težav v prvih mesecih dojenčkovega življenja so kolike. Pojavljati se začnejo v drugem ali tretjem tednu starosti, so najbolj izrazite okrog 6. tedna in nato spontano izzvenijo v starosti 12 do 16 tednov (približno konec 3. meseca). Prizadenejo vsakega petega dojenčka, pogosteje mučijo dečke. Opredeljene so kot napadi neutolažljivega glasnega joka pri sicer zdravem dojenčku. Posamezen napad joka lahko traja več ur, ponavadi okrog 2 do 3 ure. Ob tem je dojenček tudi izrazito nemiren, rdeč v obraz, z bledico okrog ust, z rokicami, stisnjenimi v pest, se zvija nazaj in izteguje noge ali pa nogice krči proti trebuščku, ki je nekoliko bolj napihnjen, pogosto ga mučijo tudi vetrovi. Odvajanje blata ali vetrov ponavadi prinese začasno olajšanje. Tipično se pojavljajo pozno popoldan ali zvečer, ponavadi vsak dan ob isti uri.

Kaj povzroča kolike?
Obstajajo številne teorije, kaj povzroča kolike, a natančen vzrok zaenkrat ni znan. Med možnimi povzročitelji so nezrelost prebavil, prekomerna vzdraženost, zaužitje večje količine zraka ob hranjenju, prenahranjenost in lakota (slabe tehnike hranjenja). Pogosteje se kolike pojavljajo pri otrocih kadilcev, malo pogosteje se pojavljajo tudi pri dojenčkih, ki niso dojeni. Ker ne poznamo vzroka, ne znamo učinkovito vzročno zdraviti. Dojenčku lahko pomagate tako, da izboljšate tehniko hranjenja (redno podirajte kupčka po obroku, pazite, da poje dovolj, a ne preveč, duda na steklenički naj bo vedno polna), mu masirate trebušček v smeri urinega kazalca, ga namestite v trebušno lego, ga peljete na sprehod, ga pestujete ali z njim zaplešete ob glasbi. Poskusite lahko s čajnimi mešanicami s komarčkom, kumino, kamilicami, z janežem in baziliko. V lekarni se dobijo tudi posebne kapljice za zmanjšanje prostornine plinov v črevesju, ki pa načeloma po besedah strokovnjakov niso učinkovite. Absolutno se svetuje prenehanje kajenja pri materi, vsi kadilci naj kadijo le zunaj stanovanja. Pri dojenčkih, hranjenih z mlečnimi formulami, pogosto pomaga uvedba posebne mlečne formule, namenjene dojenčkom s kolikami, če dojite, pa je seveda najboljše nadaljevati z dojenjem.

Najpomembneje pa je, da se zavedate, da so kolike prehodne, da bodo minile same od sebe in da vi niste krivi za otrokov jok. Pomembno je tudi, da ostanete kljub joku čim bolj mirni in razumni (čeprav je to včasih zelo težko), saj stabilno mirno čustveno okolje ugodno vpliva na dojenčka.
Zavedati pa se morate, da kolike niso edini vzrok neutolažljivega joka pri dojenčkih, zato je že v začetku priporočljivo obiskati zdravnika, da izključi morebitne bolezenske vzroke za jok.

Moj dojenček
Razvojni mejniki
Spanje
Dojenje in dodajanje
Zdravje in nega
Mamica in očka
igrajmo se