Tako razvoj motorike kot tudi učenje drugih veščin poteka v tem obdobju najhitreje. Marsikateri starši, ki imate doma 5-letnika, se verjetno sploh ne zavedate, kaj vse lahko otrok te starosti že naredi. Če seveda pustimo ob strani vsakodnevna opravila, ki se nam zdijo že samoumevna, kot so oblačenje ter umivanje, večina otrok že samostojno obvlada tudi športne veščine, kot so plavanje (brez pripomočkov), rolanje, smučanje, … Pravzaprav ni temeljnega športa, ki ga 5-letnik ni sposoben osvojiti. Seveda govorimo o grobem osvajanju športnih veščin, katerega osnovna metoda dela mora temeljiti na igri in prijetnem doživljanju športa. Pomembno je tudi, da starši posvetijo čas otroku tudi za učenje o svetu, ki ga obdaja, o njegovih zakonitostih, pravilih, navadah, običajih. Z vse večjim motoričnim razvojem se povečajo tudi otrokove miselne razsežnosti, zato je sposoben tvoriti bolj zapletene povedi.

Otrokova ustvarjalnost
Otroci imajo zelo razvito domišljijo in radi ustvarjajo. Naš šolski sistem bolj kot iznajdljivost in ustvarjalnost spodbuja razvoj enotnosti, prilagodljivosti ter posnemanje in učenje. Šolski sistem poudarja konvergentno mišljenje, pri katerem je pomembna rešitev problema. Vprašanja, ki spodbujajo konvergentno mišljenje, imajo pravilne in napačne odgovore oz. rešitve, in pomembno je le, ali je odgovor pravilen ali ne. Ni pomemben proces, ki je pripeljal do napačnega odgovora. Divergentno razmišljanje spodbujajo vprašanja, na katera je mogoče odgovoriti na več načinov, pravilnih ali napačnih rešitev pa ni. Konvergentno razmišljanje torej povzroči, da je večina otrok, ki so bolj divergentno razmišljali, po nekaj letih šolanja manj ustvarjalnih, kot so bili pred vstopom v šolo.
Poleg genov na otrokovo ustvarjalnost zelo vpliva tudi okolje, v katerem otrok živi. Če želite kar najbolj spodbujati in ohranjati otrokovo ustvarjalnost, morate poskrbeti za varno okolje, v katerem se bo otrok lahko svobodno izražal. V otroka morate zaupati in ga podpirati pri njegovih ustvarjalnih dejavnostih. Lahko se jim tudi pridružite, tako da mu berete zgodbice in pravljice, si skupaj ogledate ilustracije in poimenujete junake zgodbe. Spodbujajte razvoj domišljije z izmišljevanjem zgodb, pesmic, rim in ugank. Spodbujajte ga, da bo poiskal več rešitev problema in da bo sprejemal drugačnost. Zaupajte v njegove sposobnosti. Vzgajajte ga tako, da bodo meje jasno postavljene. Ustvarjalnost je zaželena, pomembno pa je tudi, da znamo razmišljati konvergentno. Otrok mora najti ustrezno kombinacijo obeh.

Med prijatelji
Socialni stiki se krepijo, saj je otrok že zmožen organizirati skupinske igre. Spore, ki nastanejo med igro, poskuša rešiti brez pomoči starejših. Vedenje, ki je značilno za določen spol, postane jasno določljivo, kar se kaže tudi v izbiri in načinu govora in igre. Skupina vrstnikov postane v tem obdobju zanj zelo pomembna in vpliva na njegovo vedenje. Vendar so skupine po spolu mešane, dostikrat je vodja deklica. Vodjo v predšolskem obdobju določa predvsem inteligentnost in fizična moč. Resničnost in neresnično
Otrok v šestem letu zna vedno bolje ločevati med resničnostjo in neresničnim. Pustne maske že bolj razume, prav tako pomen maskiranja. 

Strah ima velike oči
Pomemben mehanizem, ki nas varuje pred nevarnostjo, je strah. V otroku povzroča strah neznana situacija, veliko vlogo v tem obdobju pa ima tudi domišljija. Otroke je najpogosteje strah ločitve od staršev, »hudobnih« ljudi in samote. Kadar vas ni, je otroka strah, da se ne boste vrnili in da bo ostal sam. Kljub temu, da starši težko zdržijo, da ne bi ukrepali, kadar opazijo, da je njihov otrok v stiski in da jih pogreša, se mora otrok naučiti tudi tega, da bo občasno sam. Seveda se mora zavedati, da boste vedno prišli nazaj. Kadar morate oditi, mu razložite, kam greste in kako dolgo vas ne bo nazaj. Ne poskusite s preusmerjanjem otroka na druge dejavnosti, da ne bi opazil, da odhajate, saj lahko s tem porušite zaupanje, ki ga ima v vas. Otrok vas bo naslednjič še težje pustil oditi. Če mu obljubite, da boste prišli nazaj po risanki, se tega držite. Če ima otrok strah pred temo in samoto, mu, ko gre spat, prižgite majhno lučko ali pustite priprta vrata in mu obljubite, da ga boste prišli pred spanjem pogledat.

Prve ljubezni
Spoznavanje medčloveških odnosov in utrjevanje svoje identitete se odražata tudi v prvih ljubeznih in »porokah«. Seveda gre tudi za naklonjenost, vendar otrok bolj kot čustva odraža svojo vlogo v skupnosti in poudarja identiteto.

Jeza
Otrok ima zdaj večjo kontrolo nad izražanjem čustev. Socialno je zrelejši, večje verbalne sposobnosti pa mu omogočajo boljše izražanje. Ob pravilni vzgoji otrok opušča fizične izbruhe jeze, seveda, če mu damo vedeti, da takšnega vedenja ne dopuščamo.

Razvoj mišljenja in govora
Povezanost razvoja mišljenja in govora se odraža tudi v govoru kot sredstvu izražanja situacije. Sprva otrok pojasnjuje, kaj je naredil, nato kaj počne zdaj, kasneje v predšolskem obdobju pa vedno večkrat verbalno planira dejavnosti. Vzpodbujajmo ga, da pojasni, kaj bo storil in kako bo »reševal nalogo«. Pri petih letih lahko že zaznamo prelomnico v tolmačenju vzročnih odnosov. Čeprav je otrok še v fazi predlogičnega mišljenja, se razumevanje sveta odmika od animističnih razlag (npr. oblaki se premikajo, ker so živi) in fenomenološkega (npr. žoga plava na vodi, ker je bele barve). Nekatere pojave že zna pravilno vzročno pojasniti. Pri tem so posebno pomembne izkušnje (veliko iger in eksperimentiranja). Otrok se tako lahko opira na nove posplošitve. Abstraktno mišljenje pa pride do izraza šele v šolskem obdobju.

Koliko je ura?
Otroci, ki bodo kmalu vstopili v šolo, si položaj kazalca na uri zlahka zapomnijo. Pomagajte si z doma izdelano uro iz kartona ali s staro budilko. Starši lahko otroka naučite, da se risanka začne, ko so kazalci na uri v določenem položaju, prav tako pa kazalci na uri naznanjajo odhod v posteljo, čas za malico ali večerno kopanje. S poznavanjem številk lahko predšolski otroci in tisti na začetku šolanja že odčitavajo čas z digitalne ure. To je celo zelo dobra vaja. Kljub temu pa to še ne pomeni, da znajo pravilno določati čas z gledanjem na uro. V obdobju med petim in šestim letom lahko s primerjavo določijo časovni interval, ki jim je blizu. Ne razumejo odraslih meril časa (10 minut, ena ura, četrt ure), razumejo pa časovno obdobje, ki ga potrebujejo za poslušanje ene pesmice ali da prehodijo pot do vrtca.

Lulček in lulika To je obdobje raziskovanja svojega telesa. Med drugim in petim letom otroci že odkrijejo razlike med ženskim in moškim telesom in še preden bo šel v šolo, se bo veliko naučil o spolnosti. Pomembno je, da ste pri odgovarjanju na otrokova vprašanja, kot so, kako je dojenček prišel v trebuh in podobno, zelo iskreni, razlage pa razumljive in primerne letom. Slej kot prej bo sicer otrok odkril, da niste govorili resnice, kar lahko skrha zaupanje v vas.
Otroci z odgovori niso vedno zadovoljni, vendar bi jih »podrobni strokovni opisi« samo zmedli ali pa bi bili zmedeni starši, ko bi otrok na kakšnem obisku zbrani družbi začel podrobno opisovati sestavo penisa.

Razvojni mejniki
Prehrana
Zdravje in nega
Dobro je vedeti
Igrajmo se