SSKJ pravi:

iskrénost  -i ž (e?Ż) lastnost, značilnost iskrenega človeka: zelo radi so ga imeli zaradi njegove iskrenosti; v njenih očeh je bral iskrenost / zdravnik je čutil iskrenost njegove zahvale; ekspr. povedal je, kakor je mislil, z vso iskrenostjo d

iskrén  -a -o prid., iskrénejši (e?Ż) 1. ki ima pošten, odkrit, naklonjen odnos do okolja: to je iskren prijatelj, tovariš / ekspr. ne bi bila iskrena, če ne bi povedala svojega mnenja // ki vsebuje, izraža tak odnos: iskren pogled; iskrena ljubezen; njene besede so iskrene; izrekli so mu iskreno zahvalo; to so moje najiskrenejše želje / kot izraz hvaležnosti, naklonjenosti, sočutja: iskrene pozdrave od vseh; iskrene čestitke; iskrena hvala; moje iskreno sožalje 2. zastar. ki se živahno, lahkotno premika; isker: imel je dva iskrena konja iskréno prisl.: iskreno govoriti, zahvaliti se, želeti; tega sem iskreno vesel / ekspr., kot podkrepitev iskreno povedano, žal mi je, da sem šel tja d

Še najbolj smiseln se mi zdi opis - imel je dva iskrena konja!

No, kaj želim povedat - najprej je bilo neiskreno, ker šele nato so ljudje začeli razmišljat o tem, kako poimenovati značilnost, ko je človek iskren...ali pač? Pred neiskrenostjo je bilo nič!