Je lahko obdarovanje res za nekatere stresna stvar (Jerneja bi rekla muka ježeva ;)? Glede na to, kako pogosto se ljudje pritožujejo, da ne vedo, kaj komu podariti, bi rekel, da je to čista resnica. Toda, zakaj? Kje tiči razlog, da je temu tako? 

Če dobro premislimo, potem ugotovimo, da gre pri obdaritvi dejansko za to, da za dolčeno osebo najdemo pravo darilo - to v končni fazi pomeni, da mora naše darilo to osebo razveseliti - iskrenejše kot je to veselje, bolj uspešni smo bili pri izbiri. In pri tem ni boljšega izhodišča, kot da osebo dobro poznamo, ali pa si vsaj zapomnimo želje te osebe, ki jih skozi leto deli z nami (seveda, brez reference na decemberska obdarovanja). Toda tu imamo težavo, kajti za nekaj takega je potrebno biti celo leto  pozoren na razne malenkosti (da ne govorimo o tem, da vsak obdaruje več oseb!), in si že takrat delati seznam za december.

Mogoče se sliši preračunljivo, mogoče neizvedljivo ... vendar mislim, da ni. Mislim, da tisti, ki radi obdarujejo, s tem nikakor nimajo težav (takšni ljudje pravzaprav ne potrebujejo Miklavža, Božička ali Dedka Mraza, da bi obdarili najdražje, ker jih obdarijo "kar tako", ker tako čutijo). Njihova darila niso vedno materialna, njihova darila pogosto sploh niso darila, in njihova darila pogosto niso povezana z masovnimi prazniki - saj razumete, kaj želim povedat ...

Pa še nekaj za konec ... vsi tisti, ki moj blog berete ... mislim, da se boste našli v drugi polovici tega teksta ;) ... srečen Božič in lepe praznike vam želim!

p.s. še tole za konec: če za nekoga vsako leto na silo kupujete darila, vam predlagam, da to osebo v 2010 bolje spoznate ... če pa vam ni do tega, pa je mogoče pametno, da ga/jo naslednje leto izpustite s seznama - če le ni družinski član ;)