Iluzíja -e ž (i) predstava, navadno optimistična, ki ni osnovana na resničnosti; slepilo, samoprevara
Jaz imam eno, ampak ta odtehta za štiri. Ker je to slepilo tako močno, onemogoča vsemu, kar ni 100-odstoten približek te predstave, da bi sploh eksistiralo. To prepričanje je že tako močno zasidrano v meni, da težko dopuščam odstopanja in določene »stvari« pripeljem do neke točke, potem pa se umaknem, ker niso skladne s predstavo. Vzorec rišem po svoje. Ampak določeni vzorci so vedno moderni. Poleg samoprevare še malce samotolažbe.
Vidik nekoga drugega, meni dragega pa je, da iluzija pravzaprav ni iluzija, ampak želja, uresničljivo hrepenenje. To pa pravzaprav izključuje obstoj »iluzije« na sploh. Potemtakem bi lahko to besedo zlahka izbrisali iz SSKJ-ja, saj se slepilo vedno pretvori v željo, želje pa so uresničljive, saj že s pozitivno potrditvijo (baje) lahko pretentamo kozmične energije in se približamo želenemu.
In ker je december mesec želja, je moja decembrska iskrica (še bolj filozofska kot ponavadi) ta, da iluzijo = željo, ki odtehta za štiri, ohranjam, dokler ne bo pripravljena. Ker takrat bom tudi jaz pripravljena na to, da se ta želja uresniči.

Anja