O vzgoji in materinstvu nas lahko marsikaj naučijo živali. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Kmalu bo dva meseca, odkar je naša mačja prijateljica rodila tri majhne kosmate mladičke. Ker so na svet prišli v hčerinem predalu in večino časa še vedno preživijo znotraj našega doma, sem lahko od poroda naprej mačjo mamo opazovala pri njenem materinstvu in vzgoji.

Čeprav sem sama tudi Familylabova svetovalka za starše in mi tudi osebne izkušnje potrjujejo, kako zelo lahko mami (pa seveda tudi očetu!) koristi kakšen seminar ali delavnica o vzgoji, moram priznati, da sem se v teh dveh mesecih od naše muce Nale o materinstvu in vzgoji naučila več, kot če bi prebrala kakšno kakovostno knjigo o vzgoji ali se udeležila odličnega vzgojnega predavanja.

Verjetno lahko to pripišem učenju po zgledu, ki je itak najbolj naravni način učenja in po katerem se učijo tudi otroci.

Kot svetovalka za starše vedno znova opažam, kako nam je mamam težko ohraniti neko zdravo ravnovesje med skrbjo za otroke in skrbjo za lastne potrebe. Mačja mama Nala je to speljala tako gladko, da sem ostala odprtih ust.

Ko je po 18 urah po porodu vendarle odšla stran od mladičkov in ven iz hiše (sicer samo za dobro uro, čeprav se je prej tudi kot nosečnica potepala celo noč), sem se najprej kar zbala, da bo kot neizkušena prvorodka svoje otroke kar zapustila. Ko se je po dobri uri vrnila, je počasi prišla do predala, se usedla poleg njega in se začela čistiti. Sama sem bila že na tem, da jo dvignem in hitro dam k mačjim novorojenčkom. Saj vendar niso stari niti še en dan!

Na srečo sem se vendarle uspela zadržati in le opazovala to mamo tik po porodu, kako si je brez panike in hitenja vzela čas, da si očisti svoj kožuh. Pa čeprav so mladički v predalu migali in verjetno čutili, da je blizu. Ko je poskrbela zase, se je nežno ulegla k njim in se jim cela posvetila - jih očistila, nahranila in se prelevila v najboljšo mamo na svetu. Pa kako sem sploh lahko podvomila v njeno materinstvo!

Ko so bili mladički stari le nekaj dni, jih je pustila same kar celo noč. Spet sem pomislila, da kaj pa, če jih je zapustila. Ker nekatere mačke to baje storijo, sem prebrala na spletu. Majhne kepice so celo noč spale kot angelčki in niti enkrat zajokale, proti jutru pa se je prikazala njihova mama in mi ponovno dokazala, da ji delam velikansko krivico, ker dvomim v modrost njenega materinstva, ki točno ve, kaj počne.

Ko so se mladički že začeli plaziti iz košare (vmes je tudi mačja mama ugotovila, da predal verjetno ni najboljši prostor za vzgojo igrivih malčkov), je mama hodila za njimi, jih s posebnim načinom mijavkanja klicala, s tačko spodbujala k igri, se z njimi tudi stepla (predvsem s tisto tigrasto deklico, ki je najbolj igriva in divja ter jo mama pogosteje izzove v igro) ter jih že v naslednjem hipu lizala in dojila.

Najbolj me je presenetila njena mirnost, ki jo je ohranila tudi takrat, ko je kakšen mucek zajokal, ker ga je bratec v igri pregrobo ugriznil v rep ali tačko. Nala ni trznila niti z ušesom. Kakšen odličen zgled nevmešavanja v otroške spore!

In ko so se mladički začeli pregrobo ravsati za izbran cucelj (Trije mucki se ob osmih cucljih kregajo za en sam cucelj! Ni kaj, kot čisto pravi otroci.) in pri tem grizli tudi mamo, se je ta brez besed vstala in odšla. Ter otroke pustila lačne, če se ne znajo mirno dogovoriti in bolj nežno ravnati z njenim telesom. Kakšna carica!

Ni minilo deset minut, ko so že vsi trije umirjeno ležali pri mami in pridno pili mleko. No, temu se reče učinkovita vzgoja porednih mulcev!

Vsakič znova sem očarana nad modrostjo mačje mame, ki vse počne tako naravno, umirjeno in logično. (FOTO: Pexels.com)

Takšnih in podobnih situacij, ko lahko opazujem, kako mačja mama vzgaja svoje mladiče, je vsak dan vse več. In vsakič znova sem očarana nad modrostjo mačje mame, ki vse počne tako naravno, umirjeno in logično. Pa ni prebrala niti ene knjige o vzgoji, se udeležila niti enega vzgojnega seminarja, ni vključena v nobeno Facebook skupino za starše, ji ne pametuje tašča in prijateljica ...

Povsem namreč zaupa sebi in svojim občutkom, ki jim brez razmišljanja sledi, mucki pa se ji počasi prilagajajo in tako najbolj naravno učijo od nje, kako biti mačka.

Pa vendar tudi Nala, čeprav je tako rekoč popolna mama, potrebuje pomoč. Ko se kakšen od muckov skrije v predal pod kavč, kamor niti njegova mama ne more zlesti. Ko se kakšen njen otrok polula pod mizo, pa tega ne more sčistiti sama, četudi se trudi z nagonskim praskanjem. Ko tudi ona potrebuje, da jo nekdo počoha po vratu in ji pove, da jo ima rad.

Priznam, z veseljem sem mačja poporodna dula, saj imam v resnici zelo malo dela. Sem namreč bolj opazovalka kot pomočnica. Predvsem pa učenka, ki se s pomočjo mačje mame uči dragocenih materinskih lekcij.        

Helena Primic je sodelavka Uredništva portala Ringaraja.net, sicer pa samostojna novinarka in tekstopiska pri Besedula, sodelavka Familylab Slovenija in mama dveh hčera.

Kot filozofinjo in staro dušo jo bolj kot sodoben svet privlačijo arhetipi in mistika starih svetov, ki jih odkriva skozi psihologijo, mitologijo, šamanstvo in različne metode osebnostne rasti. Predvsem pa verjame, da smo vsa živa (in neživa) bitja povezana v Eno, zato vedno znova išče nove poti povezovanja in medsebojne ljubezni.

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.