/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Problem presežnega lova rib je v Evropski uniji »na tapeti« že dolgo časa. Države članice Evropske unije so se sicer že leta 2002 dogovorile, da bodo do leta 2015 prešle na trajnostni ulov.

Vendar se 90 % staležev rib še vedno preveč izkorišča. Ribolovne države po mnenju znanstvenikov še vedno ulovijo za 34 % preveč rib za zagotovitev trajnosti. Komisija je pred kratkim skušala z omejitvijo ulova rib za naslednjo leto zagotoviti trajnost in stabilnost staležev. Komisarka za pomorske zadeve in ribištvo Maria Damanaki je predlagala strožje omejitve zaradi bojazni, da so trenutne ravni ribolova previsoke za ohranitev staležev rib. »Kvote morajo biti v skladu z zavezanostjo EU trajnostnemu razvoju na področju ulova rib,« je takrat poudarila komisarka.

Ulov rib v Evropski uniji je presežen tudi zaradi velikega povpraševanja. Za zaščito lastnih staležev in obenem zadostitvi povpraševanju se Evropska unija vedno bolj spogleduje z uvažanjem gensko spremenjenih rib na evropski trg.

Ta prizadevanja so očitno že v postopku resnega razpravljanja in preverjanja, saj je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) že postregla z obsežnim poročilom, kot zaključkom raziskav, ki so potekale v okviru projekta že od januarja 2009.

Raziskava je bila namenjena ocenitvi in določitvi okoljskih meril za oceno tveganja uvedbe genetsko spremenjenih rib na trg Evropske unije.

Poročilo agencije EFSA ugotavlja, da se kot najpogostejše spodbude oblikovanja in gojenja gensko spremenjenih organizmov opredeljujejo večja odpornost na bolezni, toleranca na različna okolja in gojenje okrasnih rib.

Agencija dalje ugotavlja, da so potencialni vnosi gensko spremenjenih rib v okolje lahko preko pobega, namernega vnosa, izgube med transportom ali iz raziskovalnih področij oziroma ustanov, namerni vnosi za izboljšanje ribiških zmogljivosti, pobeg iz umetno ustvarjenih ribogojnih področij ali ribogojnic ali z vandalizmom.

Agencija v poročilu definira in ovrednoti tudi morebitne škodljive učinke in posledice sproščanja gensko spremenjenih rib v naravno okolje.

Ugotavlja, da so učinki in posledice odvisni od samih genskih sprememb na organizmih in seveda med katere naravne vrste rib bi gensko spremenjene ribe prišle; glavni ekološki učinki gensko spremenjenih rib na naravne ribe pa so:

- boljše razvojne zmogljivosti s tem večje preživetje gensko spremenjenih rib kot gensko nespremenjenih,

- večje preživetje, rast in razmnoževanje gensko spremenjenih rib in

- izpodrivanje gensko nespremenjenih rib iz njihovih naravnih habitatov

Pri raziskovanju možnih vplivov gensko spremenjenih rib na okolje je EFSA uporabila dva načina, in sicer laboratorijski eksperiment in teste na terenu z uporabo gensko spremenjenih ribjih nadomestkov.

Celotno poročilo agencije EFSA je zelo obsežno in v celotni dostopno na spletni strani:

http://www.efsa.europa.eu/en/scdocs/doc/69e.pdf.

Nadzor nad gensko spremenjenimi organizmi pa je možen le v laboratorijih. Ko smo jih enkrat sprostili v okolje, je njihova rast in razvoj bolj kot ne izven človeškega nadzora.

Prav tako ne moremo v celoti dojeti, opredeliti in raziskati vseh možnih posledic in vplivov vnašanja gensko spremenjenih organizmov in rastlin v naravno okolje, zato je v tem sektorju znanosti potrebna velika previdnost, ki bi jo mogoče spodbudilo večje zanimanje javnosti za to področje ter pozivanje znanstvenikov ter političnih odločevalcev k odgovornemu,etičnemu delovanju.

Viri:

http://www.efsa.europa.eu/en/scdocs/scdoc/69e.htm

http://www.efsa.europa.eu/en/scdocs/doc/69e.pdf

http://ec.europa.eu/news/environment/100518_sl.htm