Spreminjanje otroka iz neješčega v ješčega zahteva svoj čas in se ne zgodi čez noč. Bodite potrpežljivi in vztrajni, svetuje prehranski strokovnjak dr. Evgen Benedik. (Freepik.com)

/11 /11

Neješčost oziroma izbirčnost pri hrani se lahko pojavi v zgodnjem otroštvu, in sicer ob prehodu na mešano hrano, zaradi strahu pred novo hrano ali kasneje, v starosti od treh do sedmih let. Pri tem gre za zavračanje veliko vrst živil, zaradi česar je prehrana otroka monotona in neuravnotežena, prehranjevanje pa bitka med starši in otrokom. Starši iščejo vse mogoče načine, da bi otrok vsaj nekaj (zdravega) pojedel, z nepravim pristopom pa se otrokovo zavračanje hrane še povečuje. Kako iz tega začaranega kroga, smo povprašali dr. Evgena Benedika, strokovnjaka za prehrano otrok iz Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko na Pediatrični kliniki v Ljubljani, ki nam je zaupal veliko trikov, ki dejansko delujejo.

Moledovanje, siljenje, podkupovanje niso pravi načini

V določenem obdobju razvoja je čisto vsak otrok vsaj malce izbirčen, nekateri otroci pa so v tem zelo radikalni, saj zavračajo skoraj vse, predvsem pa zelenjavo, meso in ribe. Pri takšnem otroku se lahko hitro zgodi, da njihova prehrana postane preveč monotona in neuravnotežena, največkrat z nizkim vnosom sadja in zelenjave, kar je slabo z vidika razvoja zdravih prehranskih navad. Starši se tega zavedajo, zato iščejo različne poti, kako bi otroka prepričali, da bi bolj pestro jedel. Pri tem pa največkrat uporabijo neprave pristope, pravi dr. Benedik, ki še povečajo otrokovo neješčost: »Siljenje otroka k hranjenju, podkupovanje in nagrajevanje otroka, če poje vse oziroma pokusi določeno živilo, in moledovanje, povzročajo malčku stres, prehranjevanje postane zanj neprijetno in posledično se njegova neješčost še poveča.«

Obdobje neješčosti sicer otroci s časom prerastejo, pri večini se konča do šestega leta starosti, pri nekaterih pa traja tudi do devetega leta starosti, vendar lahko »starši s pravim pristopom in pozitivnim vzorom zmanjšajo neješčost otroka, povečajo pestrost otrokove prehrane in oblikujejo temelje za razvoj zdravih prehranskih navad,« pravi prehranski strokovnjak. V nadaljevanju nam je zaupal konkretne in učinkovite nasvete, kaj storiti, da svojega izbričneža naučite zdravega prehranjevanja.

Dr. Evgen Benedik »Siljenje otroka k hranjenju, podkupovanje in moledovanje, povzročajo malčku stres in posledično se njegova neješčost še poveča.« (FOTO: Youtube)

7 nasvetov strokovnjaka za starše neješčih, izbirčnih otrok

Dr. Evgen Benedik, ki se s področjem prehrane otrok ukvarja že vrsto let, nam je zaupal sedem učinkovitih nasvetov, kaj storiti, da svojega izbirčneža naučimo zdravega prehranjevanja.

1. Nič nenačrtovanih prigrizkov!

Ustvarite rutino in naredite urnik prehranjevanja. Obroki naj bodo ob približno enaki uri vsak dan. Med obroki naj bo tri do štiri ure razmika. Otrok naj ima tri glavne obroke in od dva do tri manjše prigrizke. Ne dovolite nenačrtovanih prigrizkov.

2. Obroki naj bodo vedno za mizo in naj ne trajajo v nedogled.

Vzdušje naj bo pozitivno in prijetno, brez motečih dejavnikov, kot so televizija, knjige, igrače, telefon. Čim večkrat uživajte obroke skupaj kot družina, saj se otrok uči od vas in svojih sorojencev. Pri okušanju hrane bodite entuziastični in pohvalite hrano, kar bo malčka vzpodbudilo, da bo tudi sam pokusil ta okusni obrok. Za mizo se ne zmrdujte nad hrano verbalno (»fuj« in »ogabno«) ali neverbalno (z obrazno mimiko), saj je tako verjetnost, da bo hrano zavrnil tudi otrok, večja.

Čas trajanja obroka naj bo prilagojen starosti otroka. Pri malčkih naj obroki trajajo od 15 do 20 minut, pri starejših otrocih pa od 20 do 30 minut. Ne podaljšujte obrokov čez 30 minut, saj s tem ne boste dosegli, da bi otrok pojedel več.

3. Pokušajte, igrajte se, pripravljajte obroke skupaj.

Spreminjanje otroka iz neješčega v ješčega zahteva svoj čas in se ne zgodi čez noč. Bodite potrpežljivi in vztrajni. Zmanjšajte svoja pričakovanja glede tega, koliko mora otrok pojesti. Malčki imajo manjše želodčke kot odrasli, zato jedo manj, vendar večkrat čez dan. Otroku zato ponudite majhne porcije in mu naknadno ponudite dodatek. Če so porcije prevelike, bo izgubil apetit.

Eksperimentirajte z načini serviranja, da bo hrana na krožniku privlačna, saj je za otroka zelo pomemben videz hrane. S sadjem in zelenjavo okrasite krožnik, izrežite različne oblike, npr. živali, smeškote, avto, zvezdice, srčke, in uporabite domišljijo.

Vključite otroka v pripravo obroka. Pomaga naj vam lahko pri nakupovanju, izbiranju živil, štetju sestavin, kuhanju, vrtnarjenju, nabiranju zelenjave, iskanju receptov. Priprava obroka ga bo seznanila z živili in vzpodbudila k okušanju jedi.

4. Ne prerekajte se!

Če otrok ne želi jesti oz. ne poje vsega, se z njim ne prerekajte. Spoštujte njegovo avtonomnost. Otroku ne dajajte prigrizkov ali večje količine tekočine manj kot eno uro pred obrokom. Vedno naj najprej poje hrano in pije na koncu obroka. Tako bo pojedel več. Nikakor pa ne ponujajte otroku nezdrave hrane samo zato, da bi nekaj pojedel.

5. Hrana naj ne bo nagrada.

Otroka ne nagrajujte, tolažite ali podkupujte s hrano (npr. če poje vse, poskusi novo hrano/zelenjavo/hrano, ki je ne mara), saj nagrada, ki je največkrat hrana z veliko energije in sladkorja, postane še privlačnejša in mikavnejša, druga hrana pa še manj priljubljena.

Hrano, ki je otrok ne mara, ponujajte v majhnih količinah pri vsakem obroku.

6. Ne delajte drame, če otrok obroka ne poje.

Če otrok obrok zavrne, mu ne pripravljajte druge jedi, ne moledujte ga ali silite k hranjenju. Počakajte 30 minut. Če otrok nič ne poje, temu ne posvečajte prevelike pozornosti. Krožnik brez besed vzemite in počakajte do naslednjega obroka oz. malice, ko bo otrok zagotovo lačen in bo z veseljem pojedel prejšnji obrok. V času do naslednjega obroka naj za žejo pije le vodo, ne ponujajte mu dodatnih prigrizkov.

7. Ne obupajte!

Pri uvajanju nove hrane starši največkrat obupajo že po tretji zavrnitvi. Otrokove preference se ves čas spreminjajo, zato je treba hrano, ki je otrok še ni sprejel ali jo je že zavrnil, še naprej vztrajno ponujati. Z novo hrano mora otrok priti v stik vsaj 15-krat, preden ji zaupa in jo sploh pokusi, nato pa še od 10- do 15-krat, da mu hrana postane všeč. Vzpodbujajte raziskovanje in igro s hrano ter dovolite otroku, da se pri tem umaže.

Kakšno hrano pripravljati in kako: triki, ki delujejo

Zelo pomembno pri izbirčnemu otroku je, da ne delimo hrane na »zdravo« (sadje in zelenjavo) in »nezdravo« (na primer sladkarij), opozarja dr. Benedik in svetuje, da otroku raje predstavimo pozitiven učinek določenega živila, npr. »brokoli ti bo dal veliko energije za vožnjo s kolesom«. Kako torej sestavljati jedilnik za izbirčnega otroka?

- V obrok vključite vsaj eno živilo, ki ga ima otrok zagotovo rad.

- Ponudite otroku sadje in zelenjavo, ki jo lahko prime v roke – »fingerfood« (narezano na palčke) in zraven za popestritev ponudite različne omake (npr. iz jogurta, avokada)

- Za vmesne prigrizke ali kot popestritev glavnega obroka so nadvse priročni izdelki s sadjem in zelenjavo v kozarčkih. Ti so ravno prav veliki, imajo pa tudi daljši rok obstojnosti, zato jih lahko imate na zalogi in otroku ponudite takrat, ko vam čas ne dopušča priprave česa drugega. Vsebujejo pa prav vse to, kar otrok največkrat zavrača, in to v takšnih kombinacijah, da gredo v slast tudi najbolj izbirčnim otrokom.

- Potrudite se in tudi otroku pripravite okusen obrok, saj nihče ne mara neokusne hrane. Uporabljajte začimbe (kumina, rdeča paprika, kurkuma, timijan).

- Eksperimentirajte z različnimi načini kuhanja: če otroku ni všeč kuhana zelenjava, poskusite s popečeno ali na olju popraženo zelenjavo. S pečenjem boste dobili hrustljavo teksturo, ki je pri otrocih zelo priljubljena.

- Če otrok zelenjave ne mara, jo vključite v različne jedi. Vmešajte jo v riž in pripravite okusno rižoto, v testeninske omake, jajčne omlete, mafine, kolačke. Lahko mu ponudite tudi zelenjavo v kašicah, ki je običajno na zelo okusen način pipravljen obrok, ki ga otroci radi poskusijo in tudi več pojedo.

- Ko otrok sprejme določeno živilo, nadaljujte z živilom, ki mu je po barvi, okusu in teksturi podobno, npr. če je bila otroku všeč buča, naslednjič poskusite s sladkim krompirjem, nato korenčkom.

- Poigravajte se s kombinacijami okusov. Kombinirajte neznane in manj priljubljene okuse (kislo, grenko) z okusi, ki jih imamo radi po naravi (slano, sladko). Na primer brokoli, ki je grenkega okusa, kombinirajte s sirom, ki je slan, zelenjavo pripravite z oljem ali maslom. Ko otrok sprejme želeno živilo, ga začnite ponujati brez teh dodatkov.

Dobro izbira za male izbričneže sta sadje in zelenjava v kozarčkih

Različne kašice v kozarčkih, v katerih je na zanimiv način kombinirano sadje in zelenjava, so otrokom običajno všeč, hkrati pa je to tudi dobra zamenjava za sveže sadje in zelenjavo, če sveže otrok nikakor noče jesti. Kozarčki (na primer Frutek) so opremljeni s pisanimi etiketami, ki so otrokom že same po sebi privlačne in zato so pripravljeni preizkusiti tudi vsebino. Ker imate na voljo res veliko različnih okusov, boste zlahka našli okus kašice, ki jo bo otrok sprejel. Mogoče vas bo presenetilo, da mu bo všeč celo več okusov.

Pomembna prednost takšnih kozarčkov je tudi ta, da so vam vedno »pri roki«, lahko jih vzamete s seboj na pot, primerni pa so tako za samostojen obrok, malico ali kot dodatek k jedem, ki jih pripravite doma. Tako boste lahko v otrokov obrok vključili tudi živila, ki jih otrok v osnovni obliki zavrača.

Takšni zelenjavno-sadni obroki so tudi dlje časa obstojni, zato jih lahko imate vedno na zalogi in vam bodo prišli prav vedno, ko boste potrebovali zdrav obrok za svojega malčka.

Različne kašice v kozarčkih, v katerih je na zanimiv način kombinirano sadje in zelenjava, so otrokom običajno všeč, hkrati pa je to tudi dobra zamenjava za sveže sadje in zelenjavo, če sveže otrok nikakor noče jesti oziroma ta ni na voljo. (FOTO: Freepik.com)

Tudi največji izbirčnež lahko postane pravi jedec

Otrokov apetit je spremenljiv in enako velja za njegov okus. Lahko se vam zgodi, da bo otrok, ki je prej zavračal obroke z zelenjavo, kar na lepem začel jesti blitvo. In obratno, da bo otrok, ki je hrano do zdaj jedel brez težav, začenjal hrano »brkljati« po krožniku. »Za premagovanje neješčosti sta pomembna vztrajnost staršev in usmerjanje na dolgoročni cilj, ki je uživanje zdrave, uravnotežene in raznolike prehrane, saj s tem izboljšamo otrokov prehranski vnos,« za konec staršem svetuje dr. Evgen Benedik.