/11 /11

Starši se večkrat sprašujejo, ali dovolj svojega časa posvečajo otrokom in ali se z njimi zadosti igrajo. Otroci včasih nimajo časa, da bi se dolgočasili, imajo obveznosti, včasih pa jim tega, da bi se dolgočasili ali enostavno ne počeli nič koristnega, starši ne dovolijo in jih takoj poskušajo zaposliti. S tem pa lahko naredijo ravno to, česar se bojijo: otrok postaja vedno manj samostojen. Ne zna se več sam igrati, ves čas potrebuje nekoga, ki ga bo pri igri usmerjal in zabaval.

Strokovnjaki zato opozarjajo, da mora vsak otrok imeti določen čas dnevno, ki ga nameni sam sebi in ki ga zapolni sam. lahko se zaigra s kockami, riše, se igra s svojo senco ali pa pač samo leži na postelji in ne počne ničesar. Otroku je potrebno pustiti tudi, da se dolgočasi in da sam najde rešitev, kaj bo počel, s čim se bo igral, da mu ne bo dolgčas.

Če se otrok sam zaigra v svoji sobi, naj ga starši ne motijo. Če je otrok manjši, naj imajo nad njim nadzor, med igro pa ga naj ne prekinjajo. Tako bo otrok sam razvijal sposobnost, da se samozaposli, da postaja samostojen, svetujejo strokovnjaki.

Povsem logično pa je, da starši svoje otroke nadzorujejo, jih pazijo, vzgajajo in jim želijo pokazati prave smernice. Vseeno, pa ni vedno dobro, da nadzorujejo tudi otrokovo igro in mu govorijo, kako naj se igra.

Strokovnjaki pa opozarjajo tudi, da ni vedno dobro otroku takoj priskočiti na pomoč. Težavo naj poskuša rešiti sam, tako se bo naučil potrpežljivosti. To pa mu bo v življenju prišlo še kako prav.

Če ima otrok na primer težave s grajenjem stolpa iz kock in se mu pa ves čas podira, naj ga starši spodbujajo, naj poskuša znova in znova, naj sam najde rešitev, kako bo zgradil stolp, da se ta ne bo podiral več in naj ne priskočijo takoj na pomoč in zgradijo stolp namesto njega.

Naloga staršev je, da preživljajo svoj čas z otroki, a naj se zavedajo, da je prav tako zelo pomembno, da se otrok zna igrati in zamotiti sam ter da zna sam rešiti težavo, če do nje pride.