|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Kampanja Dula (doula) za vsak par: varnejši porod za vse slovenske družine

Metka Troha, 4.5.2022
Zaradi različnih omejitev v času epidemije marsikatera porodnica ni bila deležna ustrezne obporodne oskrbe, opozarja Združenje dul Slovenije, ki je zagnalo odmevno kampanjo Dula za vsak par, s katero želijo doseči nujno potrebne spremembe pri porodu.

image
V Sloveniji se osebje v porodnišnici nikoli ne sooči s posledicami svojega načina dela. Ko je ženska iz porodnišnice odpuščena, je oskrbe konec. (Motherrootdoula.com)
/11


Poklic dule je nastal kot odgovor na vse bolj rutinski, medikaliziran in interventen pristop k porodu. Pomembno je namreč ohraniti zavedanje, da par porod izkusi največ nekajkrat v življenju, novorojenček pa se rodi le enkrat, zato je človeški vidik - torej sočutje, spoštovanje, informiranje ter kontinuirana podpora - ključna sestavina poroda.

Sodobno porodništvo se osredotoča na naprave, postopke in številke, zato potrebe družin nemalokrat ostanejo zanemarjene in prezrte, kar pa pomembno vpliva na obporodne rezultate. Dule so to vrzel v obporodni oskrbi zaprle, vendar pa parom ne morejo pomagati, če porodnišnice njihovo delo onemogočajo.


Pogovarjali smo se s Špelo Slovša, direktorico Inštituta Umbilica, ustanoviteljico Združenja doul Slovenije ter idejno vodjo kampanje Dula (doula) za vsak par.

 

Dule opozarjate, da so rezultati v slovenskih porodnišnicah, ki že prej niso bili najboljši, v času koronakrize še poslabšali. Nas podatki lahko skrbijo?

Rezultatov za leto 2021 v perinatalnem sistemu še ni na voljo, leta 2020 pa se je perinatalna smrtnost otrok – torej umrljivost v maternici, ob porodu ali kmalu po porodu – povečala za neverjetnih 22 % v primerjavi s povprečjem prejšnjih petih let. Še posebej je narasel odstotek mrtvorojenih otrok. Prej, dokler je bila smrtnost nizka in v evropskem merilu dobra, porodnišnice za nas niso imele kaj dosti posluha, saj so bili rezultati po njihovem mnenju odlični zaradi napredka tehnologije. Zdaj pa se je zgodba precej spremenila, še najbolj zato, ker v zadnjih dveh letih ni bila tehnologija tista, ki bi je pri porodu manjkalo – manjkalo je pristnega človeškega stika brez zaščitne opreme, manjkali so partnerji, ki so bili začasno prepovedani in manjkale smo dule, ki so nam povsod razen na Jesenicah zaprli vrata z namenom preprečevanja okužb. Ob tem se mi porajata dve vprašanji – je prenašanje dokaj blagega virusa res strašnejše kot smrt dodatnih 28-ih nerojenih otrok v letu 2020? In ali si končno lahko priznamo, da je medicinski napredek za dobre rezultate zaslužen le delno?

 

Kaj je po vašem nujno, da se zgodi v naših porodnišnicah, da bodo porodi bolj varni?

Vsi porodni sistemi, ki v svetu kažejo najboljše rezultate – tukaj seveda ne govorimo le o smrtnosti, pač pa tudi o drugih telesnih in psiholoških kazalnikih – delajo kontinuirano. To pomeni, da par v pričakovanju skozi celotno nosečnost, porod in poporodno obdobje spremlja ena oseba oz. ena skupina oseb, ki jih par v tem času dobro spozna.

Slovenski obporodni sistem pa ne pozna kontinuitete. Ženska hodi tekom nosečnosti k svojemu ginekologu, v porodnišnici naleti na popolne tujce, ki se pri daljšem porodu vmes še večkrat zamenjajo, po porodu jo obišče neznana patronažna sestra, otroka po enem mesecu pregleda tretji pediater in ženska se po šestih tednih po porodu spet vrne k svojemu ginekologu. V Sloveniji poleg peščice samostojnih babic edino obliko kontinuirane oskrbe nudimo dule.

 

porod

Poleg peščice samostojnih babic so dule eden izmed pomembnih faktorjev pri izboljšavah v obporodni oskrbi. (FOTO: gatherbirthphotography)


Zakaj je kontinuiteta oskrbe tako pomembna?

Ker se med parom in zdravnikom/babico/dulo vzpostavi medsebojno zaupanje, želje para so jasno skomunicirane in upoštevane, predvsem pa obporodni strokovnjaki za svoje delo konstantno prejemajo povratno informacijo. Med porodom vidijo, kako dobro so par pripravili na porod in po porodu opazujejo, kako način poroda vpliva na družino.


Raziskave ena za drugo ugotavljajo, da delo z dulo paru ponuja zgolj koristi, nobenih tveganj. Prisotnost dule pozitivno vpliva na porod:

dula pri porodu - Zmanjšano tveganje za carski rez za 39 %.

 - Povečanje možnosti za spontan porod za 15 %.

 - Zmanjšana potreba po protibolečinskih sredstvih za 10 %.

 - Skrajšanje poroda za povprečno 41 minut.

 - Zmanjšanje tveganja za slabo stanje novorojenčka 5 minut po rojstvu za 38 %.

 - Zmanjšanje tveganja za nezadovoljstvo s porodno izkušnjo za 31 %.

VIR: Inštitut Umbilica


Pri nas porodnišnično osebje nima več stika z žensko, ki je pravkar rodila, potem ko zapusti porodnišnico in tako se izgubijo pomembne informacije o stanju žensk po porodu.

Tako je. V Sloveniji se osebje v porodnišnici nikoli ne sooči s posledicami svojega načina dela. Ko je ženska iz porodnišnice odpuščena, je oskrbe konec. Tako nikoli ne vidijo, kako ženske trpijo zaradi poporodne otožnosti in depresije, kako še tedne po porodu ne morejo sedeti, ker se babici ni ljubilo počakati še dva popadka in je prerezala presredek, kako ženske še več tednov peče natrgana trebušna mišica, ker se jim nekdo vrže na trebuh, da bi bilo iztisa čim prej konec … Ženske se namreč po pomoč pri težavah ne obrnejo na ustanovo, ki je težave povzročila. Obrnejo se na svojega ginekologa, k alternativnim ponudnikom storitev, ali pa sploh nikamor, ker jim je rečeno, da je to vse normalno. In tako osebje v porodnišnicah mirno spi, ker se preprosto ne zaveda, kakšno škodo povzroča z nepotrebnim poseganjem v porod in nespoštljivim odnosom. Tisti, ki to vidimo, pa smo zafrustrirani, ker sistem samemu sebi onemogoča napredek.

 

Problem je večplasten, zato najbrž ni mogoča samo ena rešitev?

Za sistemske spremembe bi bilo potrebnih mnogo korakov – spremeniti bi se morali sprejemni kriteriji za študij zdravstvenih programov, saj so za poklice v zdravstvu mnogo bolj kot rezultati mature pomembni razvit moralni kompas, čustvena inteligenca in želja po vseživljenjskem učenju, nadgrajevanju znanja, izboljševanju. Potem so tukaj študijski programi, ki bi jih bilo potrebno konkretno prevetriti, saj študenti sami izpostavljajo pomanjkljivosti in zastarelo vsebino. Potem bi bilo potrebno porodnišnice obrniti na glavo s svežo sistemizacijo dela in babicam vrniti njihovo delo v polnosti – oskrba zdravih nosečnic od zanositve do nekaj tednov po porodu, zdravnikom pa omogočiti, da se v celoti posvetijo tistim, ki potrebujejo oskrbo specialista, torej bolnim, s predhodnimi diagnozami, neplodnim, ipd.. Spremembe bi se vzporedno seveda morale odvijati tudi pri ZZZS, saj v Sloveniji ZZZS ne krije osnovnih reproduktivnih storitev, kot je npr. porod na domu, kar je v drugih evropskih državah urejeno drugače.


To so spremembe, ki se ne morejo zgoditi čez noč, obenem pa zahtevajo angažiranost večje skupine ljudi in institucij. Bodo torej morale ženske rojevati v takšnih razmerah še nekaj let?

Jasno je, da bi vse te spremembe zahtevale neverjetno predanost večje skupine ljudi ter daljše obdobje. Obstaja pa še ena možnost, ki je hitrejša in izredno učinkovita – integracija dul v obporodni sistem. Raziskave namreč ena za drugo dokazujejo izjemen vpliv dul na izboljšanje pomembnejših obporodnih rezultatov, brez da bi zraven prinašale dodatna tveganja. Lahko bi rekli, da je onemogočanje dela dulam v porodnišnicah pravzaprav neetično in nestrokovno do mladih družin, saj zakonodaja predvideva, da morajo zdravstvene ustanove nuditi najbolj varno možno oskrbo, kar pa je v Sloveniji brez dul nemogoče ravno zaradi dejavnika kontinuitete.


Dula pozitivno vpliva tudi na poporodno obdobje, na duševno stanje parov po porodu in njihovo spopadanje z izzivi starševstva, kažejo raziskave:

• Ženske z dulo se po svojem mnenju bolje spopadajo s porodom (60 % proti 24 % v skupini brez dule).

• Ženske z dulo so ocenile svojo bolečino kot šibkejšo (26 % proti 44,2 %).

• Ženske z dulo so občutile manj strahu (28,2 % proti 37,8 %).

• Ženske z dulo so šest tednov po porodu pogosteje polno dojile (51 % proti 29 %).

• Ženske z dulo pri dojenju bolj poslušajo otrokov ritem (81 % proti 47 %).

• Ženske z dulo so redkeje imele težave pri hranjenju otročka (16,2 % proti 62,7 %).

• Ženske z dulo redkeje poročajo, da se dete ne želi dojiti (0 % proti 25,3 %).

• Ženske z dulo pogosteje pravijo, da je bilo postati mama lahko (44,6 % proti 10,7 %).

• Ženske z dulo se po svoji oceni bolje znajdejo z otročkom (90,5 % proti 65,3 %).

VIR: Inštitut Umbilica


V ta namen ste zagnali kampanjo Dula za vsak par in pozivate k podpisu peticije Varnejši porod za slovenske družine.

Vse statistke so na strani dul, zato so dule ponekod po svetu celo del porodnišničnega osebja in krite iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Za začetek si želimo, da bi lahko dule delale po vseh slovenskih porodnišnicah in se ženske ne bi več rabile odločati med partnerjem in dulo. Potem pa je na nas, da z osebjem zgradimo mostove. Ko bodo porodničarji in babice imeli z nami dobre izkušnje in spoznali, da jim dule nismo konkurenca, temveč njihovo delo dopolnjujemo, se bo odprlo morje možnosti. Dokler se eni in drugi počutimo ogrožene, je namreč težko združiti moči in se osredotočiti na tisto, kar je v resnici pomembno – da novim generacijam s skupnimi močmi omogočimo čim bolj varno, mirno in nežno rojstvo na ta svet, parom pa spoštovanja in podpore poln uvod v dolgo pot starševstva.

 

Podpora za varnejši porod pri nas: podpišite peticijo

Vsaka porodnišnica, ki stremi k varnemu in udobnemu porodu za mamo, otroka in očeta, bi morala v svoje delovanje vključiti tudi izučene obporodne spremljevalke. Tudi naša zakonodaja predvideva, da mora zdravstvena ustanova nuditi najbolj varno možno obliko oskrbe, kar pa z omejevanjem na enega spremljevalca ni mogoče. Naše porodnišnice večinoma ne dovoljujejo dveh spremljevalcev in to je potrebno spremeniti.


Če menite, da je pomembno, da mamice, očetje in novorojenčki dobijo najboljši možen uvod v skupno življenje, podpišite peticijo tudi vi.

Svoj podpis lahko oddate TUKAJ >> 


S svojim glasom mladim družinam omogočate, da se bodo v starševstvo podajale mirneje in z ustrezno podporo. Hvala vsem za podporo.



ŠPELA SLOVŠAŠpela Slovša kot dula, svetovalka za dojenje in nošenje ter voditeljica izobraževanj deluje od leta 2015.

Sama pravi, da že od samega začetka svojega delovanja išče povezavo z dulami in drugimi obporodnimi strokovnjaki, saj verjame, da je združevanje edini način za dosego nekaterih ciljev, ki so za posameznika preveliki.

V letu 2021 je tako nastal Inštitut Umbilica, z namenom, da z različnimi akcijami dosežejo nujno potrebne izboljšave v slovenski obporodni oskrbi.

Več informacij najdete na spletni strani www.umbilica.si in družabnih omrežjih Facebook www.facebook.com/institut.umbilica in Instagram www.instagram.com/institut_umbilica/

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Resnična zgodba: Prazen trebuh in zlomljen...
Od nekdaj sem sanjala, da bom mama štirim otrokom. In tudi sem. Samo na drugačen način, kot sem si kadarkoli predstavlja...
436
VIDEO: Tako izgleda porod, ko je otrok ner...
Danes je carski rez zelo pogost. Vendar le malokdo ve, kako je v resnici videti, zdaj pa si lahko to ogledate.
28
Umetni popadki prinašajo tveganja
Sprožanje poroda ni povsem nedolžno. Prinaša tveganja o katerih se velikokrat ne govori.
19
Otrok v medenični vstavi: kaj vas čaka pri...
4-5 odstotkov vseh otrok se v maternici ne obrne, kar pomeni, da bi se ob vaginalnem porodu rodili z "ritko naprej". K...
15



Otrok v medenični vstavi: kaj vas čaka pri...
4-5 odstotkov vseh otrok se v maternici ne obrne, kar pomeni, da bi se ob vaginalnem porodu rodili z "ritko naprej". K...
Umetni popadki prinašajo tveganja
Sprožanje poroda ni povsem nedolžno. Prinaša tveganja o katerih se velikokrat ne govori.




Spol vašega ginekologa?
photo



moški (36%)

ženska (64%)


Število vseh glasov: 471

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!