|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Kakšne so naše prehrambene navade?

Uredništvo Ringaraja.net, 24.8.2010
Slovenci počasi osvajamo načela zdravega prehranjevanja, kar kažejo podatki najnovejše raziskave o naših prehrambenih navadah. Pogosto je način prehranjevanja povezan z našim socialno-ekonomskim statusom, izobrazbo in okoljem, v katerem živimo.

image
/11


Na Inštitutu za varovanje zdravja RS so, v sodelovanju z Pedagoško fakulteto in Fakulteto za družbene vede, ugotavljali kakšne so prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije ter kako le-te vplivajo na zdravje. Glavna ugotovitev njihove raziskave je, da se naše prehrambene navade sicer izboljšujejo, vendar še vedno veliko Slovencev ne upošteva oziroma ne upošteva v zadovoljivi meri vseh prehrambenih priporočil, ki pomembno prispevajo k bolj zdravemu načinu življenja.


Kosilo je še vedno glavni obrok

Redna prehrana, ki vključuje tri glavne obroke in dva premostitvena, je pomemben varovalni dejavnik zdravja. Eden najpomembnejših je zajtrk, ki lahko bistveno izboljša kognitivne zmožnosti, izboljša prehranski status in nam da potrebno energijo za delo. Navada zajtrkovanja se je sicer v zadnjem desetletju izboljšala, še vedno pa nikoli ne zajtrkuje kar četrtina moških in petina žensk. Skoraj četrtina tistih, ki so sodelovali v raziskavi in po starosti sodijo v aktivno populacijo, med tednom nikoli ne zajtrkuje.

Kosilo je v Sloveniji še vedno osrednji obrok, ženske in starejši odrasli pa ga uživajo bolj redno kot moški. Na drugi strani pa moški (najpogosteje tisti s poklicno izborazbo) večerjajo pogosteje kot ženske.


Zaskrbljujoče je, da le tretjina zaposlenih za polni delovni čas uživa vse tri glavne obroke redno vsak dan.


Kruh naš vsakdanjik

Uživanje pestre mešane prehrane, ki je sestavljena iz vseh skupin živil, skupaj z ustrezno dnevno telesno dejavnostjo zagotavlja fiziološko potreben energijski in hranilni vnos. Rezultati kažejo, da se je stanje v zadnjem desetletju na splošno izboljšalo, še vedno pa se pomemben delež odraslih ne prehranjuje v skladu s priporočili. Rezultati kažejo, da ženske bolj kot moški sledijo priporočilom zdrave prehrane, prav tako pa so opazne tudi pomembne razlike glede na starost in samoocenjeni socialno-ekonomski standard.

Od mleka in mlečnih izdelkov vprašani najpogosteje uživajo mleko, sledita jogurt in sir, manj pogosto pa anketirani posegajo po skuti, sirnih namazih in smetani.

Trendi na področju uživanja sadja in zelenjave se nekoliko izboljšujejo, kar še zlasti velja za sadje, medtem ko je uživanje zelenjave ostalo približno na enakem nivoju, kar je še vedno premalo glede na priporočila. Med sadjem je uživanje jabolk še vedno najbolj popularno. Od zelenjave se najpogosteje uživa zelena solata in paradižnik.

V zadnjem desetletju se je pogostost uživanja rib in mesnih izdelkov znižala, nekoliko pa se je povečal delež tistih, ki nikoli ne uživajo določenih vrst mesa, z izjemo svinjine, pri kateri je pogostost uživanja celo narasla.

Pozitivno in za zdravje koristno je, da največji delež anketiranih vsak dan uživa oziroma pri pripravi jedi uporablja rastlinsko olje, od tega oljčno olje skoraj četrtina. Maslo, ocvirke, majonezo in rastlinsko mast se uporablja le nekajkrat na mesec.

Kruh je še vedno najznačilnejša slovenska vsakdanja hrana, najpogosteje ga uživamo nekajkrat na dan. Sledijo testenine in riž, ki so najpogosteje na krožniku enkrat na teden, kar je več kot po podatkih zadnje raziskave pred desetletjem.

V zadnjem desetletju se nakazuje trend boljše osveščenosti prebivalstva o zdravem načinu prehranjevanja, saj je poudarjen pomen uživanja izdelkov z manj maščob, še posebej med ženskami in visoko izobraženimi. Uporaba belega sladkorja je še vedno zelo razširjena, mnogo manj se uporablja rjavi sladkor, med čokoladami pa je še vedno najbolj priljubljena mlečna.

Vitaminov in mineralov v obliki prehranskih dopolnil večina odraslih prebivalcev ne uživa, večkrat pa po njih posežejo ženske, mlajši odrasli in visoko izobraženi.


Bolj zdravi kuharski recepti

Vedno več domačih kuharjev in kuharic spreminja kuharske recepte v bolj zdrave različice, in sicer najpogosteje zmanjšajo količino sladkorja in maščob, nato soli, najmanj pogosto pa količino jajc.


Navadna voda vse bolj popularna

V raziskavi ugotavljajo, da se je v zadnjem desetletju povečalo pitje čaja in navadne vode. Brezalkoholne gazirane in negazirane pijače se uživajo malo manj pogosto kot pred desetletjem, enako velja za sadne sokove. Nekoliko se je zvišal delež tistih, ki pravo kavo uživajo vsak dan, znižal pa se je delež tistih, ki jo pijejo trikrat in večkrat na dan. Dietne pijače niso popularne, saj jih redno uživa le nekaj odstotkov Slovencev.


Dejavniki, ki vplivajo na izbiro živil

Z vidika varovanja zdravja sta najpomembnejši informaciji o živilu rok trajanja in to, kaj vsebuje. Preverjanje roka trajanja živil pred nakupom je precej razširjena in ustaljena potrošniška praksa, veliko manj pogosto pa preverjamo, kaj živilo vsebuje. Razlogi so številni, najverjetnejši pa so površno znanje o prehrani, slabo razumevanje tovrstnih informacij, pomanjkanje časa za nakupovanje in nezanimanje.

Informacije na živilih tako najpogosteje preverjajo ženske, tisti z višjo izobrazbo, tisti iz starejših starostnih skupin ter tisti z urbanega okolja. Ceno pogosteje preverjajo tisti z nižjim materialnim standardom, »ekološkost« pridelave pa ravno obratno (visoko/višje izobraženi), državo proizvajalko pa najpogosteje preverijo upokojeni.

Daleč najpomembnejši kriterij pri izbiri živil je okus, ki mu sledi vpliv na zdravje, najmanj pomembni pa sta etičnost in način pridelave. Ženskam je pomembneje, da hrana ugodno vpliva na zdravje, da ne redi, da jo je možno enostavno pripraviti. Višje/visoko izobraženim je pomembneje, da je hrana naravna, ekološko pridelana, tistim z osnovnošolsko izobrazbo pa, da je na voljo po dostopnih cenah, da so nanjo navajeni, da jo je mogoče enostavno pripraviti, ter da ne redi.


Energijska vrednost in hranilna sestava povprečnega dnevnega obroka hrane

Povprečni dnevni energijski vnos je za skoraj 6 % višji kot pred desetletjem. Glede na višje potrebe je pričakovano višji pri moških in mlajših starostnih skupinah. Sicer pa je najvišji pri osebah s poklicno izobrazbo.

Povprečen energijski delež maščob v prehrani je v zadnjem desetletju padel za dobro dvajsetino, bolj pri ženskah in pri tistih z visoko izobrazbo, najbolj pa v prehrani mlajših odraslih. Najvišji delež maščob v prehrani so imele osebe, ki so predebele. Približno polovico deleža dnevnega energijskega vnosa odrasli zaužijejo z ogljikovimi hidrati. Povprečni delež zaužitih beljakovin v dnevnem obroku pa je v primerjavi z deležem pred desetimi leti nekoliko narasel.


Skoraj polovica odraslih prebivalcev Slovenije ocvrte jedi uživa trikrat na teden.


Nekatere druge prehrambene navade

Velika večina odraslih prebivalcev Slovenije uživa mešano prehrano, delnih vegetarijancev je 2,1 %, vegetarijancev 1,1 %, še manj pa je zaznanih drugih prehranskih praks. Več alternativnih prehranskih praks je v zahodni Sloveniji. Pri uživanju manj priporočene hrane po pogostosti izstopajo ocvrte jedi, ki jih skoraj polovica odraslih prebivalcev Slovenije uživa trikrat na teden, od tega najpogosteje moški, mlajši odrasli in tisti z nižjo izobrazbo. Relativno redko pa uporabljajo v prehrani gotove in polgotove jedi ter kupljene pripravljene glavne jedi. V skoraj treh četrtinah gospodinjstev namreč skuhajo kosilo iz osnovnih živil med tednom vsak dan. Praksa kuhanja kosila iz osnovnih živil je še posebej živa med vikendom, bistveno manj pogosto pa v gospodinjstvih skuhajo večerjo.

Glede na odgovore anketiranih je opaziti tudi manjšo potrebo po dosoljevanju pripravljene hrane. Tega še vedno najpogosteje poslužujejo moški, tisti s poklicno izobrazbo ter tisti s povprečnim materialnim standardom. Hrano brez predhodnega poskušanja dosoljuje pri mizi 3 odstotke ljudi, kar je manj kot pred desetletjem, ko je bilo takih približno desetina.

Nekaj več kot tretjina prebivalcev ima navado, da vedno pojedo vse, kar imajo na krožniku.


Nezdrav način življenja

Podatki kažejo da precej prebivalcev naše države živi dokaj nezdrav način življenja:

  • četrtina anketiranih kadi, še približno šestina pa je pasivnih kadilcev,
  • petina se vedno oziroma pogosto počuti pod stresom,
  • skoraj tretjina je v prostem času pasivnih (branje, gledanje televizije in podobno), približno tretjina je telesno dejavnih le enkrat tedensko ali manj, deset odstotkov pa običajno ni telesno dejavnih niti 30 minut.

Rezultati kažejo, da jih ima velik odstotek previsoko telesno težo: 50 % jih ima čezmerno telesno težo (ITM od 25 do 29,99), od tega je 15 % debelih (ITM nad 30). Prekomerna telesna teža in debelost sta bolj izražena pri moških, tistih z nižjim socio-ekonomskim statusom ter pri nižje izobraženih.


Stres je najpomembnejši dejavnik tveganja na zdravje oziroma na nastanek bolezni.


Prehrambene navade se izboljšujejo

Glede na rezultate te raziskave lahko rečemo, da so se prehrambene navade pri nas izboljšale, vendar je kljub temu potrebno našemu prehranjevanju vseeno nameniti še malce več pozornosti. Navadili smo se, da izbiramo živila z utreznejšo sestavo, uživamo več sadja in zelenjave kot pred desetimi leti, vendar predvsem mlajši odrasli še vedno ne uživajo tradicionalnih vrst zelenjave in sadja tako pogosto kot bi bilo zaželeno, čeprav so cenovno ugodnejše in dostopnejše. Ženske, prebivalci večjih mest in višje izobraženi očitno še vedno bolje sledijo prehranskim smernicam, medtem ko moški, prebivalci manjših naselij in nižje izobraženi zdravim prehranskim izbiram ne posvečajo tolikšne pozornosti ali pa jim ne uspejo slediti zaradi ekonomskih razlogov, premajhne dostopnosti ali še vedno premajhnega poznavanja zdrave prehrane.


VIR: Inštitut za varovanje zdravja RS

Okusna in "drugačna" govedina iz juhe
Marsikatera gospodinja se sprašuje, kako naj porabi kuhano govedino iz juhe. Za vas smo zbrali nekaj praktičnih nasvetov...
6
Priredite otroško koktejl zabavo
Brezalkoholna koktejl zabava bo najbolj navdušila starejše otroke in najstnike, pa tudi najmlajši se bodo razveselili sr...
6
Ribe jejmo vsaj dvakrat tedensko
Ribe so pomemben del zdrave prehrane, saj vsebujejo veliko pomembnih sestavin za rast, razvoj in zdravje človeškega orga...
4
Regratov med
Zdravilna rastlina regrat je poznana vsakemu. Zdravilni so listi, korenina in tudi cvetovi. Iz cvetov lahko pripravite ...
4


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Beremo: Domači med kot hrana in zdravilo
Smernice za prehrano dojenčkov navajajo, da je med za dojenčke do enega leta lahko nevaren zaradi bolezni botulizem. Pa ...
Velika kuharica za nosečnice, dojenčke in ...
Priročnik o prehrani za družino in tiste, ki jo še načrtujete.




Alergije
Michonne RR

Ali ima vaš otrok kakšno alergijo?