Čigave so te slike na steni? (FreeDigitalPhotos.net)

/11 /11

Ko sem bila majhna, sem tako kot marsikateri otrok, tudi jaz pisala po steni. Najlepše je bilo popisati svežo prepleskano steno. Ker sveža stena je bila še tako lepo čista in risbica je prišla res do izraza. Seveda pa to nekaterim ni bilo všeč.

»Kdo je pisal po steni,« so me vprašali.

Poškilila sem k plišastemu zajčku in pokazala s prstom nanj. Ubogi revež, že tako sem mu pristrigla brke in skrajšala ušesa, sedaj je bil kriv pa še pisanja.

»Povej zajčku, da se to ne sme,« so mi rekli.

Pha. Lepa reč. Zajček ni dobil nobene kazni. Ves tisti občutek krivde, ki se je v meni naselil v hipu, ko sem s prstom pokazala nanj, je zbledel v trenutku, ko jo je zajček odnesel brez kazni.

Naslednjič je spet porisal steno. V moji sobi, pod oknom. Spet se ni nihče jezil nanj, so se pa jezili name. Niso mi več verjeli, da je vsega kriv zajček.

In takrat, ko sem bila še majhna deklica, sem si obljubila, da ko bodo nekoč stene moje, bodo moji otroci lahko risali in pisali po njih! Zagotovo!

No, otroci so tu in stene tudi. Moje mnenje pa ni več enako. Danes mislim tako kot vsi odrasli. Skoraj tako. Naredili smo kompromis. Lahko se piše in riše po stenah. Po točno določenih stenah.

Otroci imajo igralnico, v njej pa barvice, flomastre, voščenke, tempera, nalepke. In vse to je lahko na stenah igralnice. Tam so stene njihove in tam je prostor, kjer se lahko riše in piše. V igralnici se nihče ne jezi, ker so stene porisane. V zameno pa sem hotela imeti stene v dnevni sobi in kuhinji čiste. Brez risbic in umetnin.

Dva otroka sta prikimala, najmlajša pa je rekla :«Ne!«

Poskušala sem ji razložiti, kolikor se pač dveletni deklici lahko razloži, da se piše po papirju in po stenah v sobici, kjer so igrače.

Moja navihanka pa me je pogledala z velikimi zelenimi očmi, pokazala na steno v kuhinji in mi povedala eno svojih najljubših besed: »Moje!«

In res je bilo njeno. Stena za steno. Po resnici povem, da niti vem ne, kdaj ji je uspelo porisati vse stene v kuhinji.

Ampak, nazadnje sva vseeno risala jaz in moj mož. Stene v kuhinji so dobile novo barvo. Modro. In sedaj najmlajša lahko riše po njih. Da pa vidiš njene umetnine, je potrebno res pogledati čisto od blizu. Pa smo vsi zadovoljni. Ona, ker so vse stene njene in midva, ker se njenih umetnin zaradi modre barve ne vidi.