|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

RINGARAJIN KLEPET: Otroci so vse bolj sami in osamljeni

Helena Primic, 27.11.2019
V otroškem obdobju so najpogostejše vedenjske motnje in hiperkinetična motnja oziroma ADHD, ki so prisotne pri desetih odstotkih otrok.

image
Mnogi otroci s psihičnimi težavami poročajo o osamljenosti.
/11


Vse več in vse mlajši otroci imajo psihične težave, ki zahtevajo psihiatrično oskrbo. Tudi v Sloveniji.

Kaj počnemo narobe starši oziroma odrasli, da je vse več otrok v takšni veliki stiski, smo se pogovarjali z Dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana in koordinatorico projekta Neverjetna leta

Marija Anderluh

Ali tudi vi pri svojem delu opažate ta trend vse mlajših otrok, ki potrebujejo psihiatrično pomoč?

Število otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami v zadnjem desetletju narašča tako v svetu kot pri nas. Res je tudi, da opažamo nižanje starostne meje ob pojavljanju duševnih motenj.

Na primer, primeri otrok z anoreksijo nervozo, ki so mlajši od 12 let, danes niso več redkost. Da o otrocih s tako izrazitimi čustvenimi in vedenjskimi težavami, da učitelji težko izvajajo pouk v razredu in včasih tudi težko zagotavljajo varnost otrok, ne govorimo.

V otroškem obdobju so najpogostejše vedenjske motnje in hiperkinetična motnja oziroma ADHD, ki so prisotne pri desetih odstotkih otrok. Z odraščanjem pa postajajo vse pogostejše čustvene motnje, depresija, samopoškodovalno vedenje, anksiozne motnje, motnje hranjenja in druge.

 

Kje pa so vzroki za to, da ima vse več otrok psihične težave in da so med njimi vse mlajši otroci?

Priča smo velikim spremembam v družbi, ki najverjetneje na različne načine prispevajo k razlogom za to. Družina je manj povezana, starši se kasneje vračamo iz služb, marsikaj pa se je spremenilo tudi s pametnimi telefoni, ki prevzemajo še tisti čas, ki bi ga starši sicer preživeli skupaj z otroki. In tako je povezanost z otroki vse manjša.

Mnogi otroci poročajo o osamljenosti, mnogi so doma veliko sami. Hkrati so mnogi otroci izpostavljeni tveganim vsebinam na spletu. Za ranljive otroke in mladostnike izkušnje s socialnimi omrežji predstavljajo posebna tveganja. Raziskave namreč kažejo, da način uporabe spleta povečuje razslojevanje med mladimi. Zdravi in v vrstniško skupino dobro vključeni otroci splet uporabljajo za krepitev socialne mreže ali/in širjenje znanja, medtem ko depresivni otroci s (pre)več ur uporabe spleta postajajo še globlje depresivni.

Med vzroki je gotovo tudi to, da so otroci manj zunaj in manj družabni, spremenili pa so se tudi vzgojni pristopi staršev.

 

PREBERITE TUDI: Kako postati dober vodja družine?

 

Kaj pravzaprav manjka sodobni družini in družbi, da so otroci vse pogosteje pahnjeni v tako velike stiske?

Starši oziroma odrasli moramo otroke bolje opremiti z veščinami prepoznavanja in reguliranja čustev, jih spodbujati k pogumnemu in učinkovitemu reševanju težav ter jim pomagati graditi veščine medsebojnega sodelovanja.

Enosmerno spodbujanje primerjanja in tekmovanja, starševska visoka pričakovanja - včasih tudi takšna, ki presegajo posameznikove sposobnosti - vse to lahko otroka izpostavlja velikemu stresu. Prav tukaj vidim pomembno vlogo staršev, pa tudi učiteljev in vzgojiteljev. Predvsem pa menim, da lahko več časa, ki ga preživimo z otroki, več pogovorov in poslušanja otroka omogoči hitrejšo prepoznavo otrokovih stisk.

 

Dobro prepoznavanje stisk pri otroku je tudi del programa Neverjetna leta, ki pomaga tako vzgojiteljem/učiteljem kot staršem. Lahko na kratko razložite vodilno misel filozofije programa Neverjetna leta? 

Program Neverjetna leta sloni na strokovno znanih izhodiščih teorije socialnega učenja, teorije primarne navezave in vedenjske terapije. Eno temeljnih zakonitosti tega programa predstavlja ugotovitev, da odziv starša oblikuje otrokovo vedenje. S svojo pravilno pozornostjo lahko namreč neko otrokovo vedenje okrepimo, s preziranjem pa omilimo.

V programu Neverjetna leta zato starše spodbujamo, da postanejo veliko bolj pozorni na tisto vedenje, ki ga želijo pri otroku okrepiti, da se torej odzovejo le takrat, ko se otrok dobro vede, in enostavno prezrejo otrokovo negativno vedenje. Seveda le v primeru, ko otrokovo negativno vedenje ni nevarno ali ne ogroža drugega.

Starši, ki sodelujejo v tem programu, pogosto sami ugotovijo, da lahko s spreminjanjem svojega vedenja vplivajo na vedenje otroka. S pohvalo, priznanjem in manjšimi spodbudami lahko okrepimo tudi tisto vedenje otroka, ki je zanj težje ali potrebuje več truda, več treninga.

Še bolj temeljna veščina programa Neverjetna leta pa je preživljanje skupnega časa z otrokom na tak način, da otroku dovolimo, da ta čas usmerja on. Deset minut časa na dan, ki ga vodi otrok, lahko pomembno spremeni kakovost odnosa z otrokom.


Marija Anderluh

 

Pa vendar je otrokovo "moteče" oziroma "negativno" vedenje vedno le izraz neke globlje stiske v njih ali v odnosih, zato je pomembno, da odrasli pogledamo "za" vedenje in se ne ustavimo le pri korigiranju vedenja. Katere so tiste najpogostejše težave, ki jih imamo odrasli v odnosih z otroki, ki to potem pokažejo z vedenjskimi težavami? 

Verjetno prav to, da se odrasli veliko pogosteje odzivamo na moteče vedenje, spregledamo pa trenutke, ko je otrok sodelujoč - kadar se mirno igra, nekaj zbrano počne, poskuša nekaj še enkrat, če mu prvič ni uspelo, morda prvič za nekaj časa sodeluje z drugim otrokom ali je do sorojenca prijazen in čuteč.

Velikokrat se stvari zapletejo tudi zaradi pomanjkanja stalnosti, rutine in predvidljivosti, ki otrokom pomaga, da se lažje prilagajajo in lažje sodelujejo. Ko starši uspejo vzpostaviti jutranjo ali večerno rutino, pogosto najbolj stresni deli dneva postanejo počasi vse bolj obvladljivi.

 

Žal je prepogosto zaslediti, da se tako starši kot nekateri strokovnjaki za duševno zdravje vse preveč usmerjajo na "popravljanje" otroka in spregledajo družinsko okolje, ki je pripeljalo do tega, da se je otrok znašel v tako neobvladljivem položaju. Se po vaših izkušnjah sodobni starši zavedajo svojega deleža pri psihiatričnih težavah otrok ali so usmerjeni le v "popravljanje" otroka?

Pomembno je, da razumemo kompleksnost težav. Pogosto je del težav v otrokom samem - v posebnostih v njegovem nevrološkem razvoju in v njegovem karakterju. Lahko gre za njegovo notranjo impulzivnost, nemirnost ali morda preobčutljivost na dražljaje, željo po istosti.

V te otrokove posebne značilnosti se pa v okolju družine in šole zapletejo še druge vedenjske težave, ki predstavljajo na nek način “naučene” simptome. In prav pri nastanku teh imajo starši in vzgojitelji zelo veliko vlogo, ki pa se je pogosto ne zavedajo.

Toda dobra novica je, da ko odrasli začnejo to prepoznavati, lahko otroku pomagajo k spremembi. Toda del težav, ki so del otrokovih prirojenih ali razvojnih težav, pa ostaja, zato lahko starši otroku pomagajo le tako, da mu pomagajo se naučiti, kako jih lahko lažje obvladuje in nadgrajuje.

 

PREBERITE TUDI: BLOG - Ko me hčerka brcne, udari ...

 

Včasih ne gre drugače, kot da otroku pomagamo tudi s psihiatričnimi oziroma psihotropnimi zdravili. Pa vendar je strašljivo, ko beremo, da v ZDA tovrstna zdravila predpisujejo že dojenčkom, torej otrokom mlajšim od enega leta. Kakšna je uporaba tovrstnih zdravil na otroški psihiatriji pri nas?

Najprej je treba izpostaviti, da ista zdravila uporabljamo za zdravljenje različnih težav oziroma stanj, zato jih kdaj predpišemu tudi dojenčkom. Tudi pri nas se število predpisanih receptov za psihotropna zdravila povečuje, še vedno pa zdravila za zdravljenje hiperkinetične motnje prejema le petina otrok, ki bi glede na epidemiološke raziskave zdravila lahko prejemala.

Kljub temu je seveda pomembno, da otrokom in njihovim staršem prvenstveno omogočamo dostopnost do vseh drugih učinkovitih oblik pomoči. Programi starševstva - kot na primer v okviru programa Neverjetna leta, ki staršem ponuja brezplačne programe starševstva - so tudi pri teh otrocih pomembni, ne pa vedno zadostni načini pomoči za polno obvladovanje simptomov.

Vemo namreč, da predstavljajo simptomi, ki pri otrocih niso obvladani, tveganja za razvoj neugodnih posledic in drugih motenj v obdobju odraščanja ter odraslosti, med katerimi so bolezni odvisnosti, čustvene motnje, vedenjske motnje in šolska neuspešnost.

 

Kakšne brezplačne pomoči pa se lahko v okviru programa Neverjetna leta starši nadejajo v prihodnosti? 

V naslednjem letu se vzpostavljajo trije novi centri, v katerih se bo začel izvajati program Neverjetna leta in sicer v Zdravstvenem domu Piran, v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Postojni ter v Murski Soboti. Krepitev mreže centrov je del vizije Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki je bila sprejeta leta 2018.

Želimo si, da bodo ti programi dostopni staršem v njihovih lokalnih okoljih. Pripravljamo pa se tudi na uvajanje novega programa iz cikla Neverjetna leta in sicer programa Starševstva za starše šolskih otrok, starih od 8 do 12 let. Zanimanje staršev in inštitucij zanj je veliko.

Med velikimi koraki moram omeniti tudi program Vodenje razreda za učitelje in vzgojitelje, ki se pravkar začenja izvajati v šestih strokovnih centrih, ki so se vzpostavili na šestih osnovnih šolah - na OŠ Trnovo, OŠ Kolezija, OŠ Martina Krpana v Fužinah v Ljubljani, OŠ Tabor v Logatcu, OŠ v Rimskih Toplicah in OŠ v Velenju. V okviru tega programa bo skupina 15 učiteljev v ciklu šestih delavnic krepila svoje veščine, s katerimi bodo spodbujali čustveno in socialno kompetentnost otrok, jih učili tehnik reševanja težav ter drugih veščin, pomembnih za njihovo učno uspešnost in vsestranski zdrav razvoj.

Programi v šolah imajo posebno vrednost, saj lahko učitelji te veščine nudijo prav vsem otrokom, ne glede na pripravljenost in zmožnost njihovih staršev, da bi tako okolje otroku omogočili doma.

 

PREBERITE TUDI: Kmalu tudi brezplačen program za učitelje

7 idej za izvirne božično-novoletne voščil...
Za te voščilnice ne boste potrebovali ne veliko ročnih spretnosti, ne veliko pripomočkov. Pa vendar boste nad rezultatom...
14
Pravice iz naslova krajšega delovnega časa
Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas, ki pa mora...
5
Trmast otrok
Čeprav ste šokirani, na otrokovo trmo nikakor ne odgovarjajte z jezo in kričanjem. Najbolje je, da otroku poskušate mirn...
5
Kdaj je čas za kahlico?
Tako kot na skoraj vseh področjih otrokove vzgoje se tudi pri navajanju na kahlico teorija in praksa skozi čas spreminja...
5


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Udarec v glavo: kako resna poškodba je?
Ko se otrok udari v glavo, je zanj in tudi za starše lahko to precej neprijetna izkušnja, ampak brez skrbi - pogosto vse...
Kdaj sta driska in bruhanje pri otroku nev...
Kdaj je treba k zdravniku, ko ima otrok drisko ali/in bruha, smo vprašali dr. Jerneja Dolinška, ki nam je zaupal tudi ne...




kakovost spanca v času nosečnosti
MS TINA

https://www.ringaraja.net/forum/regproNew.asp