|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

phelps: Moja porodna zgodba

Uredništvo Ringaraja.net, 19.1.2012
Rok sem imela 2.11.2010. Prepričana sem bila, da bom rodila po roku. 20.10.2010 sem imela prvič CTG in dogajalo se ni prav ničesar. Dete je veselo brcalo, zato sem tudi jaz veselo pritiskala na gumbek ob vsakem čutenju premika.

image
/11


Ringarajin uporabnik: phelps

Datum: 28.10.2010

Tip poroda: naravni porod

Število dni v porodnišnici: 4

Porodnišnica: Novo mesto

Ocena porodnišnice: 4

Komentar ocene: Zadovoljna sem bila z osebjem v porodnem bloku, na oddelku pa malo manj.

 


 

Moja načrtovana prva nosečnost je potekala lepo in zelo doživeto, ob skoraj vsakem pregledu pri zdravniku sem jokala od sreče. Nikoli ne bom pozabila nekega rutinskega pregleda pri moji ginekologinji, bila sem noseča okoli 3 mesece, jokala sem kot ponavadi, zdravnica pa je dejala: "Dojenček raste, srček tiktaka, mamica pa joka." Nasmejala sem se in močno zardela. Zmanjkalo mi je besed.

 

Rok sem imela 2.11.2010. Prepričana sem bila, da bom rodila po roku. 20.10.2010 sem imela prvič CTG in dogajalo se ni prav ničesar. Dete je veselo brcalo, zato sem tudi jaz veselo pritiskala na gumbek ob vsakem čutenju premika. 27.10.2010 sem imela drugič CTG. Tudi tokrat se ni dogajalo prav veliko. Ker je punčka spala, se je krivulja pomaknila celo malo nižje, gibala se je okoli 10%. Ker me je na pregled peljal moj fant, sva potem zavila še na kavico in po opravkih. Proti večeru tistega dne pa sva si privoščila še dolg sprehod. Ker zvečer ni bilo nič zanimivega po televiziji, sva se lotila peke bureka. Priprava večerje naju je kar zaposlila, zato sva šla spat šele ob enajstih zvečer. Bila sem bolj utrujena kot ponavadi. Takoj sem zaspala.

Malo čez polnoč me je iznenada nekaj „zmotilo“, na hitro sem se vzdignila iz ležečega položaja v sede. Med nogami sem začutila nekaj mokrega in toplega. Mislila sem si, da je to plodovna voda. Zbudila sem Miha, mu povedala, da mi je verjetno odtekla plodovnica in ga prosila, naj mi gre po brisačo. Šel je v kopalnico, se vrnil s svežo brisačo in ugasnil luč. Ne vem, kako to, ampak v tistem trenutku mi to ni bilo smešno. Vprašala sem ga, kaj vendar počne, ker gremo rodit. Seveda ga je „kapultiralo“ s postelje, v trenutku je bil popolnoma buden. Ker je na postelji nastala ogromna luža, mi je bilo jasno, da je treba takoj v porodnišnico. Nekaj minut sva zmedeno hodila po stanovanju in pripravljala stvari za na pot. Glas se mi je zelo tresel, drhtela sem. Čez cca 10 minut pa je prišel prvi „pravi“ popadek. Jasno mi je bilo, da gre zares, zato sva zaprla potovalko, se oblekla in se odpravila proti avtu. Med vožnjo se je začelo dogajati. Na srečo na cesti ni bilo zastojev, zato sva se do porodnišnice pripeljala v pol ure. Takoj so me pripeli na CTG, odprta sem bila 9 cm, popadki so bili na 2 minuti. Ni bilo več časa za formalnosti, klistir, ipd., šli smo naravnost v porodno sobo.

Sama sebi sem bila hvaležna, da sem se že pred časom naučila predihavati popadke. Miha me je masiral po križu – kar mi je zelo zelo pomagalo. Kljub temu, da so bili popadki močni, sem jih s pomočjo masaže zlahka predihovala. Mislila sem si, da tole je pa čisto znosno – moj prag bolečine je namreč zelo nizek. Ves čas je bila poleg babica, porodničar pa je pogosto prišel pogledat kaj se dogaja. Rekla sta mi, da sem pripravljena na iztis, zato naj se obrnem na hrbet in ob naslednjem popadku pritisnem. Ne vem kako to, ampak intenzivnost popadka je bila v položaju na hrbtu bistveno milejša, zato nisem mogla pritisniti. Porodničar je dejal, da mi bodo dali umetne popadke, da ne bo prehudo. Počakali smo par minut, da so začeli delovati in zopet poskusili. Med tem sem povedala, da nimam moči in ne vem, kako bom dete spravila ven. Porodničar me je z obema rokama prijel za obraz in mi na lep, ampak resen način povedal, naj se ne šalim. Dejal mi je tudi, da bo pomagal in da upa, da ne bom jezna, če bom imela črn trebuh. Šlo je zares. Miha se je moral umakniti, sestra in babica sta bili ob vznožju postelje, porodničar pa je dobesedno splezal name in se z obema kolenoma uprl na moj trebuh. Čutila sem, da je nekaj spolzelo iz mene. Miha se je začel glasno smejati in jokati. Ni mi bilo čisto jasno, kaj se dogaja. Rekel mi je, da sem rodila. Tudi sama sem se začela glasno smejati – solze sreče pomešane z veseljem. Nisem mogla verjeti, da je to to, da je šlo tako hitro in preprosto.

28.10.2010 ob 3.24 uri se nama je rodila najina Neža, 53 cm in 4030 g. Bila sem vzhičena, navdušena in zelo srečna. Porod je bil res hiter in neboleč. Ko so naju z Nežo pripeljali na oddelek, sva se s cimro, ki je prav tako rodila tiste noči, pogovarjali. Dejala mi je, da je slišala dva „norca“, ki sta se glasno smejala. V smehu sem ji povedala, da sva bila to midva. Ker sva bili polni adrenalina, nisva mogli zaspati, zato sva si izmenjali porodni izkušnji. Četrti dan sva z Nežo odšli domov. Že v bolnici me je prvotno navdušenje minilo, ker je Neža v eni noči izgubila 300 g. Veselje se je pomešalo s skrbjo in negotovostjo. Doma, kjer ni bilo medicinskih sester, je bilo stanje še slabše. Neža je bila velika zaspanka, zato tudi dojenje ni in ni steklo. Vendar sva vztrajali. Nikoli ne bom pozabila tistih prvih mesecev, vonja po cimetu in pomarančah, zunaj je je naletaval sneg, me dve pa sva bili udobno nameščeni v dnevni sobi na kavču in imeli maratonska dojenja. Sprva je bilo naporno, a ko je steklo, so bili to samo najini trenutki nežnosti in povezanosti. Dojiva se še danes, ko je moja punčka stara preko leto dni. In nikoli mi ni žal niti sekunde časa, ki sem go porabila za to, da sva bili in sva še skupaj.

 

Preberi še ostale porodne zgodbe

Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
5
Koliko se lahko zredim med nosečnostjo?
Telesna teža med nosečnostjo ne narašča enkomerno. Koliko kilogramov je ravno prav, koliko preveč in koliko premalo?
5
30 dejstev o nosečnosti
Nosečnost je eno izmed najlepših življenjskih obdobij. Prinaša pa tudi marsikatera presenečenja.
5
Kaj vzeti s seboj v porodnišnico?
Da česa ne bi pozabili, smo vam pripravili spisek stvari, ki jih vzemite s seboj v porodnišnico.
5


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Najbolj srčkana imena za deklice
photo
V galeriji spodaj preverite najbolj srčkana imena za deklice v angleškem jeziku, ki so pospremljena s kratkim opisom ime...
Krvavitev po seksu v nosečnosti
Ko po strastnem ljubljenju s partnerjem ugotoviš, da krvaviš, te vedno nekoliko zaskrbi, še bolj pa te to prestraši, če ...




folna kislina
Lelly28 RR

Ali ste celotno nosečnost jemale folno kislino?