Kljub epidemiji vam tudi letos pripada regres za letni doput.

/11 /11

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so zbrali odgovore na najpogostejša vprašanja v zvezi z letnim dopustom, regresom in odsotnostjo z dela zaradi višje sile. Na kratko jih povzemamo tudi mi.

LETNI DOPUST

Pravico do letnega dopusta ima vsak zaposleni

Pravico do letnega dopusta ima vsak delavec, saj se ta pravica pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja. Tudi tisti, ki ste bili ali boste v času zaposlitve odsotni zaradi bolezni ali poškodbe, materinskega ali starševskega dopusta imate pravico do koriščenja letnega dopusta.

Delodajalec mora sicer zaposlenemu zagotoviti izrabo celotnega letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, vendar pa mora delavec do konca koledarskega leta izrabiti vsaj dva tedna letnega dopusta, preostanek dopusta nad dvema tednoma pa lahko v dogovoru z delodajalcem prenese v naslednje koledarsko leto in ga izrabi do 30. junija.

Če zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, materinskega ali starševskega dopusta nimate možnosti izrabiti letnega dopusta v koledarskem letu, v katerem vam je bil odmerjen, oziroma v obdobju za prenos (do 30. junija naslednjega koledarskega leta), imate pravico izrabiti ves letni dopust do 31. decembra naslednjega leta.

PREBERITE ŠE: Manjša plača - Kako si lahko starši pomagamo?

Staršem pripada dodaten dan dopusta za vsakega otroka do 15. leta starosti

V posameznem koledarskem letu znaša celotni minimalni letni dopust po zakonu najmanj štiri tedne (ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za polni ali krajši delovni čas). Zaposleni, ki ima petdnevni delovni teden, ima pravico do minimalnega dopusta 20 dni (4 x 5 dni), delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden 16 dni (4 x 4 dni), delavec, ki ima šestdnevni delovni teden pa 24 dni (4 x 6 dni) minimalnega letnega dopusta.

Do dodatnih dni dopusta ste upravičeni starši oziroma eden od staršev (skrbnikov):

- ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke (dodatni trije dnevi);

- za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let (dodaten en dan).

Najmanj teden dni dopusta lahko izrabite v času šolskih počitnic

Letni dopust se izrablja v dogovoru med delavcem in delodajalcem. O načinu in času izrabe sicer odloča delodajalec, pri tem pa mora upoštevati tudi možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske obveznosti in ne samo potrebe delovnega procesa.

Starši šoloobveznih otrok imate pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.

Zaradi potreb delovnega procesa je možno določiti tudi kolektivni dopust v določenem obdobju leta (meseca) in o tem delavce predhodno obvestiti (z letnim razporedom delovnega časa v začetku leta). Pri tem pa delodajalec ne sme omejiti ali celo negirati pravice delavca do letnega dopusta zaradi potreb na njegovi strani (počitek in rekreacija ter družinske obveznosti).

PREBERITE TUDI: Pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva

Letni dopust vam pripada tudi, če delate s krajšim delovnim časom

Tudi starši, ki zaradi starševstva delate s krajšim delovnim časom (npr. štiri ure dnevno) imate pravico do najmanj štirih tednov letnega dopusta. Če imate zaradi dela s krajšim delovnim časom delovno obveznost razporejeno na manj dni v tednu (npr. na štiri dni po pet ur), je v skladu s splošnim pravilom od tega odvisno število dni letnega dopusta, ki vam pripada (v primeru štiridnevnega delovnika ima delavec pravico do najmanj 16 dni letnega dopusta).

Na enak način se dopust tudi izrablja. Ko boste v tem primeru izrabili osem dni dopusta, boste od dela dejansko odsotni dva tedna.

Staršem pripada dodaten dan dopusta za vsakega otroka do 15. leta starosti.

REGRES ZA LETNI DOPUST

Pravico do regresa za letni dopust ima tudi mama na porodniški

Delavec, ki ima pravico do letnega dopusta (to pa je vsak delavec v delovnem razmerju, saj se ta pravica pridobi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi), ima v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih pravico do regresa za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.

Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, potem ima posledično tudi pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust.

Če je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima prav tako pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust glede na trajanje delovnega časa. Če delate krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu, imate pravico do celotnega regresa.

Pravico do regresa ima tudi mamica na porodniškem dopustu: zakon pravi, da ima vsak delavec v delovnem razmerju pravico do letnega dopusta in regresa, ne glede na to, ali dela ali pa je zaradi kakršnega koli razloga opravičeno odsoten.

Regres mora biti izplačan najkasneje do 1. julija

Delodajalec mora regres delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Interventni ukrepi niso v nobenem delu posegli v ureditev pravice do regresa za letni dopust, zato so delavci ne glede na morebitno vključenost v interventne ukrepe upravičeni do regresa za letni dopust na način in v obsegu, kot je opisano zgoraj. To pomeni, da morate kljub epidemiji prejeti enako minimalno višino regresa in najkasneje do 30. junija.

ODSOTNOST Z DELA ZARADI VIŠJE SILE

Če otrok ne sme v vrtec ali šolo, je eden od staršev upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile

Zaradi nastanka višje sile je v izjemnih primerih upravičena odsotnost z dela. Višja sila pomeni dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga odvrniti. Pravno je višja sila opredeljena z naslednjimi elementi:

- prisotnost zunanjega vzroka,

- nepričakovanost dogodka,

- neizogibnost dogodka in dogodka, ki se ga ne da preprečiti.

Torej, v primeru, da vaš otrok ne sme v vrtec ali šolo in morate zato biti doma, da zagotovite varstvo, se to šteje kot višja sila, zato se lahko enemu od staršev upraviči odsotnost z dela.

Takšen primer je aktualna situacija z virusom Covid 19, ko se zaradi zmanjševanja širjenja virusa začasno zaprejo vrtci in šole oziroma tudi primeri, ko se iz takšnega razloga omeji vstop otrokom v šolo in vrtec ter je treba zanje zagotoviti varstvo.

Za višjo silo gre tudi v primerih, če vam je zaradi preprečevanja širjenja virusa odrejena karantena.

PREBERITE TUDI: Necepljeni otroci res ne bodo smeli v vrtec in šolo?

V primeru, da ne boste morali opravljati dela zaradi omenjene višje sile, vam pripada tudi nadomestilo, vendar nižje, saj si na podlagi zakona delite tveganje s svojim delodajalcem. V tem primeru nadomestilo znaša 50 odstotkov plače oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače.

VIR: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti