Primerjava evropskih držav kaže, da zaposleni z visokimi dohodki v vzhodni Evropi običajno obdržijo večji del svoje plače kot v zahodni in severni Evropi. (Foto: Magnific.com)

/11 /11

Ste se kdaj vprašali, koliko od vaše plače bi vam ostalo, če bi živeli v drugi evropski državi? Nova primerjava evropskih davčnih sistemov razkriva velike razlike med državami. Čeprav bruto plača na papirju znaša enakih 100.000 evrov letno, je lahko končni znesek na bančnem računu povsem drugačen.

Raziskava, ki jo je pripravil Euronews Business na podlagi podatkov OECD in drugih nacionalnih virov, je primerjala, koliko denarja po plačilu davkov in prispevkov ostane samski osebi brez otrok, ki letno zasluži 100.000 evrov bruto.

Od skoraj 87.000 do le dobrih 50.000 evrov

Razlike med državami so presenetljive. Medtem ko bi v Bolgariji zaposleni obdržal kar 86.930 evrov, bi v Belgiji od enake bruto plače prejel le 50.750 evrov.

To pomeni, da je razlika med državama več kot 36.000 evrov na leto.

Bolgarija je edina država v primerjavi, kjer neto dohodek preseže 85.000 evrov. Med državami z najugodnejšo obdavčitvijo visokih dohodkov so še Estonija, Češka, Malta, Švica in Ciper.

V teh državah zaposleni obdrži več kot 70 odstotkov svoje bruto plače.

Kako se je odrezala Slovenija?

Slovenija se je uvrstila med države, kjer je davčna obremenitev višjih dohodkov precej visoka.

Posamezniku z letno bruto plačo 100.000 evrov bi po ocenah ostalo približno 55.060 evrov neto. To Slovenijo uvršča med države z najnižjim deležem ohranjenega zaslužka v Evropi.

Slabše so se odrezale le Belgija, Danska, Švedska in Avstrija, zelo blizu Sloveniji pa je tudi Grčija.

Takšen rezultat ni presenetljiv, saj Slovenija uporablja progresivni davčni sistem. To pomeni, da se z višino dohodka povečuje tudi davčna stopnja.

Zakaj so razlike tako velike?

Vsaka država ima svoj davčni sistem. Nekatere uporabljajo enotno davčno stopnjo za vse dohodke, druge pa progresivne lestvice, kjer višji zaslužki pomenijo tudi višje davke.

Poleg dohodnine pomemben del predstavljajo še socialni prispevki za pokojninsko, zdravstveno in drugo socialno varnost.

V številnih državah vzhodne Evrope so davčni sistemi enostavnejši, davčne stopnje pa nižje. Zaradi tega zaposleni obdržijo večji del svojega zaslužka.

Na drugi strani številne zahodno- in severnoevropske države poberejo več davkov in prispevkov, vendar v zameno pogosto zagotavljajo obsežnejše javne storitve, socialno varnost, subvencije in druge ugodnosti.

Vzhod Evrope proti zahodu

Primerjava kaže zanimiv vzorec. Vzhodnoevropske države zaposlenim z visokimi dohodki praviloma pustijo več denarja.

Med uspešnejšimi so Estonija, Češka, Slovaška, Madžarska in Bolgarija.

Nasprotno pa se na dnu lestvice pogosto znajdejo države zahodne in severne Evrope, kot so Belgija, Nemčija, Avstrija, Francija, Danska in Švedska.

Tudi Nizozemska, ki jo mnogi vidijo kot davčno ugodno državo, se pri visokih dohodkih ne uvršča posebej visoko.

Katera velika evropska gospodarstva so najbolj ugodna?

Med petimi največjimi evropskimi gospodarstvi je najbolje uvrščeno Združeno kraljestvo. Osebi s 100.000 evri bruto bi tam ostalo približno 69.900 evrov.

Sledita Španija in Francija, medtem ko sta Nemčija in Italija pri vrhu najmanj ugodnih držav za zaposlene z visokimi prihodki.

Razlika med Združenim kraljestvom in Nemčijo znaša več kot 12.000 evrov neto na leto.

A 100.000 evrov ni povsod enako veliko

Pri primerjavah je treba upoštevati tudi življenjske stroške in povprečne plače.

Letni bruto dohodek v višini 100.000 evrov je v večini evropskih držav precej nad povprečjem. Po podatkih OECD povprečna letna plača v številnih državah ne dosega niti polovice tega zneska.

Švica je edina evropska država, kjer povprečna plača posameznika brez otrok presega 100.000 evrov letno. V državah, kot sta Slovaška ali Romunija, pa je tak dohodek večkratnik povprečne letne plače.

Zato visoka davčna obremenitev ne pove vse zgodbe. Pomembno je tudi, koliko stanejo stanovanje, hrana, prevoz, varstvo otrok in druge življenjske potrebščine.

Kaj nam pove ta primerjava?

Primerjava ne odgovarja na vprašanje, kateri sistem je najboljši, pokaže pa, kako različno evropske države obravnavajo visoke dohodke.

Nekatere dajejo prednost nižjim davkom in večjemu deležu zaslužka v rokah posameznika, druge pa več sredstev namenjajo skupnim storitvam in socialni varnosti.

Vir: euronews.com