/51 /11

Turizem na območju mokrišč krepi gospodarstvo, trajnostne načine življenja, krepi zdravje ljudi in ekosistemov. Na vsaj 35 odstotkih ramsarskih območij po vsem svetu je že dosežena določena stopnja turistične dejavnosti. Turizem pa je le ena od storitev, ki jih omogočajo mokrišča. Zagotavljanje dobrih turističnih praks na mokriščih in v njihovi soseščini ter ozaveščanje turistov o njihovi pomembnosti lahko prispevata k dobremu stanju svetovnih mokrišč, so prepričani na ministrstvu za okolje in prostor.

Nenehna hitra rast turizma pa predstavlja velik pritisk na te kraje ter na njihove naravne in kulturne znamenitosti, ki jih turisti želijo obiskati. Mokriščni ekosistemi so pogosto ranljivi in brez primernega nadzora, vedno obstaja nevarnost škodljivih vplivov turizma na te habitate, živali in rastline ter lokalne skupnosti, katerih preživetje je odvisno od teh mokrišč.

Letos obeležujemo že 41. obletnico konvencije o varstvu mokrišč, ki je bila 2. februarja leta 1971 podpisana v iranskem mestu Ramsar. Pred 41. leti je mednarodna javnost tako potrdila, da zaradi uničevanja in spreminjanja ekosistemov mokrišč izginjajo tudi živali, predvsem vodne ptice, ki so nanje življenjsko vezane.

Danes spoznavamo mnogo širši pomen in funkcije mokrišč, ki so nenadomestljiv ekosistem pri zagotavljanju številnih ekosistemskih uslug, zlasti pri problemu globalnega segrevanja in blaženja ekstremnih naravnih pojavov, kot so poplave in suše. Ramsarska konvencija je prvi, konkreten in resen mednarodni dogovor o varstvu mreže vodnih ekosistemov globalnega pomena.

V 160 državah pogodbenicah je danes skoraj 2000 mednarodno pomembnih mokrišč, ki obsegajo več kot 190 milijonov hektarjev površine. Slovenija ima na tem seznamu Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero. Po podatkih Vodnogospodarskega inštituta je v naši državi še okoli 3500 manjših ali večjih mokrišč.

Mokrišča so sicer eden najbolj ogroženih habitatov v svetovnem merilu, enako pa velja za Slovenijo. Zaradi neodgovornega ravnanja je v drugi polovici preteklega stoletja izginilo kar 40 odstotkov mokrišč. Izsušenih je namreč bilo več kot 70.000 hektarjev, kar pomeni skoraj 3,5 odstotka celotnega slovenskega ozemlja.

Vir: STA