Ni nam lahko, ko se zavemo, da so številni trenutki z otroki, ki tako hitro odraščajo, v resnici zadnji trenutki, ki se ne bodo nikoli več ponovili. (Freepik.com)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

"Kmalu, zelo kmalu boš zadnji otrok, čigar zob bom nežno položila pod blazino za zobno vilo, potem ko ga sem ga vsak večer nežno ščetkala s tvojo srčkano krtačko Vojne zvezd. Mimo je tvoj prvi nasmeh. Mimo je vse prvo, kar si naredil, pa tudi vsi zadnji pri koraki, v katerih smo uživali. 

Veliko časa sem preživela s teboj in skrbela za vse, za kar lahko poskrbi mama. Toliko neprespanih noči je za menoj, toliko skrbi, da se ti kaj ne zgodi. Tebi in tvojim bratom.

Tako zelo sem hrepenela po dnevih, ko boš postal malo večji, malo bolj samostojen, da se bomo lahko vsi skupaj igrali, brali, pogovarjali, brez nenehnega skakanja in skrbi.

PREBERITE TUDI: Materinstvo - normalno, da delamo napake

In potem kar naenkrat, kot bi mignil, si štiriletnik. Zdaj razmišljam o prejšnjem večeru, ko sem te kopala in si vstal, da sem ti lahko umila hrbet. Tako velik si, tako si zrasel, tako si že postal samostojen.

Na tebi skoraj ni znaka, ki bi kazal na to, da si bil do nedavnega še dojenček. Vendar, ostal je tvoj dojenčkast vonj. Vonj, ki ga globoko vdihnem vsakič, ko te oblečem, ko te objamem, ko glavo naslonim na tvoj vrat in sem hvaležna za vsako sekundo, ki mi jo daš, da te lahko močno stisnem in uživam.

Ker zdaj si že velik. Vse tvoje besede so zdaj pravilne, nič več tistih sladkih besednih skovank, tistega tvojega posebnega jezika, ki si ga govoril do nedavnega. Zdaj so to besede velikega otroka, v katerih ni mesta za tiste grimase, s katerimi si mahal in opisoval nekaj, kar lahko razumemo le mi.

Zdaj si velik in čeprav sem včasih res komaj čakala na ta trenutek, ko nehaš biti dojenček, ki me tako zelo potrebuje, bom vedno hvaležna za te trenutke. Za vedno bom nosila v mislih podobo tebe, ko si bil majhen, podobo tvojih bratov, ko so bili še dojenčki, in čeprav je to trenutek, ki sem ga čakala, ne misli, da ne bom jokala za trenutki, ki se ne bodo več ponovili.

In prav zato, ker si moj zadnji otrok, bom dvakrat vesela vsega, kar naju še čaka, in vedi, da bom v vsem tem uživala malo dlje, kot sem uživala s tvojimi starejšimi bratci. Zavezovala ti bom čevlje malo dlje, kot bi sicer trajalo. Vozila te bom za roko malo dlje, kot bi morda potreboval, in ostala bom s teboj vsak večer malo dlje, samo da ti preberem eno zgodbo več, kot jo preberem tvojim bratom pred spanjem.

PREBERITE TUDI: Ta mama popolnoma razume: Materinstvo je presneto težko

Vse to bom naredil zate, a tudi zase, moj dragi sin. Jaz sem tista, ki bom potrebovala malo več časa, da sprejmem, da nisi več dojenček, jaz sem tista, ki bom potrebovala malo več časa, da se poslovim od tistega obdobja svojega življenja. Tisto obdobje, s katerim se mora najbrž vsak starš na svetu soočiti in se na svoj način posloviti.

Ker čeprav gre življenje naprej in se zelo veselim vsakega trenutka tvojega odraščanja, vsega kar nas v življenju še čaka, je to še vedno prelomnica, ker je to zadnjič v življenju, da rečem zbogom svojemu dojenčku."

To pismo svojemu najmlajšemu otroku je napisala mamica Julie Scagell na portalu Babble.com. Pismo je bilo deljeno več kot tisočkrat, saj je s svojimi besedami segla v srce marsikateri mamici, ki se ji zagotovo po glavi podijo iste misli.

Ni nam lahko, ko se zavemo, da so številni trenutki z otroki, ki tako hitro odraščajo, v resnici zadnji trenutki, ki se ne bodo nikoli več ponovili. Dojenčki rastejo tako hitro, da nam hitro ostanejo le spomini na vse "dojenčkasto" na življenje, ki raste in se spreminja dobesedno pred našimi očmi.

VIR: Index.hr/Ringeraja.rs