Če je težava s plusom (kako odvečni denar porabiti) lahko celo prijetna, je z minusom precej bolj zoprno.

 

Pogost in priljubljen način reševanja iz minusa je posojilo. Ker posojilo dojemamo kot prihodek (saj poznamo izraz ‘Vzel bom kredit.’, čeprav je od vsega začetka jasno, kdo bo komu kaj vzel?), smo naenkrat minus spremenili v plus. Žal le začasno. Denar namreč hitro porabimo (kar ni težko, saj se o porabi denarja ni treba učiti niti osnovnošolcem), dolgovi pa ostanejo.

 

Večina modernih učbenikov ekonomije se začenja s stavkom ‘Najprej si izposodimo denar.’. To je v redu, če ga dobro naložimo. Z izposojenim tisočakom ustvarimo dva, vrnemo dolg, plačamo obresti, prispevke, davke in se z ostankom posladkamo (no, učbeniki svetujejo, da ostanek pretvorimo v boniteto za najem še večjega posojila, a to je že nova zgodba).

 

Največji problem povprečnega potrošnika je v tem, da posojilo porabi za nakup dobrin, ki zelo hitro izgubljajo svojo vrednost. Televizor, ki se danes tako zapeljivo sveti v trgovini, se bo prav kmalu večini zdel nevreden truda s prevozom in ga ne bo hotela niti zastonj. Zato se vprašajmo ali zares potrebujemo novo dnevno sobo, hitrejši računalnik ali popolnoma obnovljeno garderobo. Popusti, potrošniška posojila in drugi pozivi k čim večji porabi nas ne smejo zapeljevati v nepotrebne nakupe. Tudi, ko se nakup zdi nujen, velja še enkrat premisliti, poiskati cenejšo rešitev za naše potrebe ali prihraniti malo večji kupček denarja in kupiti nekaj trajnejšega, pa še dodatni popust za plačilo z gotovino lahko morda zahtevamo.

 

Preden se zadolžimo, se vprašajmo, koliko nas bo dolg v resnici stal. Obresti so že nekaj časa vsak mesec višje nič ne kaže, da bi se ustavile. Zato si izposodimo le toliko, kot potrebujemo (tudi, če v banki namignejo, da se lahko še malo ‘pocrkljamo’) in poskušamo dolg odplačati v čim manj obrokih. Obrestna mera se za različne vrste posojil zelo razlikuje, najdražja posojila pa so praviloma tista, do katerih pridemo najlažje –odložena plačila na plačilnih karticah in izkoriščanje limitov na računih. Seveda je zadolženost tudi svojevrstna motivacija, a v psihologijo na tem mestu ne bomo zahajali.

 

Kdor se torej dolga želi znebiti, naj najprej svojo porabo prilagodi svojim finančnim zmožnostim, dražja posojila nadomesti s cenejšimi, se kreditnim karticam odreče, ali vsaj uporablja le eno in predvsem dobro premisli, ali je izposojeni denar dobro porabil. Če na primer odplačevanje stanovanjskega kredita stane toliko, kot bi odšteli za najemnino, je dolg smiseln, saj nekega dne dobimo stanovanje v svojo last, najemnik pa bo takrat še kar plačeval. Če pa z denarjem, ki ga nimamo, kupujemo nekaj, česar ne potrebujemo, le zaradi vtisa na nekoga, ki ga niti ne poznamo, finančne svobode zlepa ne bomo dosegli.

 

Izbira je vedno naša.