Maxica
|
Še to moram napisat, pol pa res šibam spat, ker z Maxom tudi neseva butarce jutri, pa je maša pri nas že ob pol devetih. (če me ne bo župnik nagnal ) Gremo torej zjutraj v Ljubljano plavat, pa kakšnih dobrih pet kilometrov od doma, gledam malo skozi okno. Peljali smo se po glavni cesti, vendar tam je kakšne tri, štiri kilometre nenaseljenih, gozd, pa travniki. No in gledam, pa zagledam nekaj črnega, sem mislila, da en labradorec teče po travniku. Ja, seveda, divji prašič je bil. Groza, sploh ga nisem še videla v živo, kaj šele tako blizu. Brrrr, zgleda da bo letos vse sorte okrog nas, ker je bila taka švoh zima.
No ja, to sem še morala napisat, zdaj pa res lahko noč.
Aja, Pikabu, če tuhtaš, kaj je Emi, da hodi ponoči naokrog, pa Maksu, da se ti zbuja, naj te potolažim. Bliža se polna luna. Pri nas se Max osebnostno čisto spremeni v takem času, tako da vem, da je to to.
_____________________________
Sami sončki okrog mene :)
|
Natisni
