Alina_alin
|
Pozdravček po dolgem času še od mene. Sem v polnem teku: služba-otroci-domov-gospodinjska dela... in mi nekako ne znese še prit na rr, čeprav se velikokrat spomnim na vas in vas pogrešam. Med službeno malico, ko srečujem mamice z vozeki po mestu me zagrabi nostalgija po porodniški... Tjaška raste, še zmerom je drobižek. V varstvu je pri naši varuški brez problema in najbolj vesela sem, da tudi tam poje polne tri obroke. Končno smo prišli do magičnih 8 kg. Ja,prav ste prebrale. Sedaj v sredo sva imeli merjenje in tehtanje in jo je tudi cepila (cepljenje pri 12.m). Mere 14m: 8100 g, 73 cm. Ponoči se še vedno veliko zbuja. Tak, da pojma nimam, kako in kdaj se bo to spanje pri nas porihtalo. Ko se že spanje malo bolj porihta, da se zbuja recimo samo na 3 ure, spet začne kukat kakšen zobek in spet je slabše. V glavnem - v službo hodim kot zombi, ko se zbuja samo na 3 ure, sem pa čisto fit. Ja, človek se navadi teh nočnih budnic. Drugače je pa taka dobrovoljka, smeji se veliko, povsod je je polno in sedaj že povečini res hodi, doslej po večini po štirih - hoja le par metrov. Najbolj zlata je seveda, ko deli lupčke in cmoka zraven in se smeji ali, ko ji vprašam, kako boža in se carta - in se privije k meni s to baby mehkim ličkom ob mojega in me nežno boža. Cuker v glavnem. Tudi s Špelo se dobro razumeta in nimamo hb nobenih problemov. Čez praznike je 1 dan bila Š na počitnicah čez noč pri mojih starših in T je bila čisto zmedena, ker smo bili sami, brez big sister. Ne vprašajte, kakšno veselje je bilo,ko je prišla Š domov s počitnic. Samo vriskanje . Mi smo za silvestrovali pri sestri od mojega dragega. Na začetku je bil mini disco, po mini discu, ob 22h, sem Tjašo želela dati spat, a se je podojila in nato je namesto spanja začela vriskat. Par minut sem še vztrajala, nato sem obupala in sva se pridružili silvestrovanju. Dobre volje je bila vse do 23.45, potem je popestril še pogled na ognjemet skozi okno in je naša malčica silvestrovala vse do 00.30. Saj še sedaj ne morem verjeti. Sem jo mislila normalno dati spat, izkazalo se je ,da pač malo z zamudo- a še to ni šlo, nazadnje pa do 00,30 , ko je v avtu do doma zaspala v pižami in spalni vreči, da sem jo samo prestavila. Pa ne klicat socialne. Je bilo res izjemoma. No, nasl dan ji pa zvečer ni bilo za it spat - je zaspala šele ob 22h. Nasl. dan pa je bilo vse že po starem urniku- 19.30. Slike, ki ste jih dale gor so prekrasne. Lepi so ti naši oktoberčki/čki. Bolančkom pošiljam pikepoke, zdravim pa želim, da ostanejo še naprej zdravi. Tak, zdaj sem se že preveč razpisala. Mogoče dam še kakšno sliko gor, če jo najdem, pa še se še Tjaška ne prebudi prej. Evo, neham zdaj, ker je že cel roman. Moj pa me že sprašuje, kaj mam to na zaslonu že cel spis... Nočka.
_____________________________
VELIKO STVARI LAHKO POČAKA - VENDAR NE OTROK. OTROKU NE MOREŠ REČI - JUTRI. NJEGOV ČAS JE DANES. (Gabriela Mistral, Nobelova nagrajenka)
|