lumpa6
|
IZVIRNO SPOROČILO: Inčy Aja ... malo pozno, ampak tukaj še je moja obljubljena porodna zgodba ... Moja zgodba je zelo žalostna ... 15.9. sem bila na CTG-ju, kjer sem pri zdravnici zvedela, da mi je umrl ati ... Takoj so me sprejeli na oddelek, saj so zaradi stresa in žalosti pričakovali popadke. Teh ni bilo, zato sem prosila, če lahko grem prespati domov ... zjutraj sem morala takoj nazaj in ko sem se sprijaznila, da ne bom mogla na pogreb, me je zdravnica začela pripravljati na porod s tabletkami za mehčanje mateničnega vratu - ker se ni nič začelo dogajati, sem ponovno šla zvečer domov ... V petek sem spet dobila tabletko in ker je začelo nekaj nakazovati, sem mogla tam ostat - GROZAAA (spala skoraj nič, na porodni postelji ... z lučjo - jokala, jokala in še enkrat jokala ... bilo je res katastrofalno, ko sem ostala sama). Naslednji dan sem se vse pogovorila z zdravnico ... bila sem nenaspana, psihično uničena in mi je obljubila v primeru, da ne bi zmogla carski rez ... Tako so mi ob 5 popoldan predrli mehur, mojega poslali domo, češ naj pride okoli sedme ure, da še grem jaz zdaj počivat ... meni ugasnejo luč in mene začne zvijat na polno ... pozvonim, pride babica in mi reče, da so to popadki za spanje, da se še nič prav ne dogaja (mene pa zvijalo enako kot pol na koncu), jaz v šok, sem rekla, da hočem zdravnico, da hočem carski rez ... ker če to še lahko traja celo noč, jaz ne bom zmogla. Pride zdravnica, me spravi k sebi, se zdere na mene, češ da je bla ona tolko fer do mene, da me je tri dni pripravljala, naj jaz dam zdaj njej eno urco, da vidimo, kako napredujemo in če se ne bom odpirala, gremo na carski rez - zdravnica res ena A ... pride moj in ko so vidli vsi, da samo njega poslušam, so naju pustili kar same in tako sem lepo napredovala in ob 22.21, na žalost na dan atijevega pogreba, sem rodila našega sončka Nijo z 3910g in 53 cm :-) Če ne bi imela jaz take situacije, pa sem verjetno imela porod za podpisat, glede na to, da sem rodila v 5urah in da je šlo vse normalno - drugač pa si priznajmo ne, boli pa kot p... Sem pa imela srečo tudi za tako zdravnico, kateri drugi me niti pogledali ne bi, ona še je prišla naslednji dan in res vse pohvale vredna ... Skratka, usoda se je res grdo poigrala z nami in na porod res ne bom imela lepih spominov ... Drugač pa se zdaj počasi ozračje malo umirja, tako da smo ujeli ritem in smo srečni, da je naš sonček zdrav ...
|