Maxica
|
Dobro jutro. Najprej Pikabu, iskrene čestitke Maksu za 4 mesece. Joj, kakšna nesreča je pa vas doletela. Sem šla malo brat blog, ampak mene take stvari tako presunejo, da rajši o tem niti ne razmišljam. Jaz sem že sploh paničar in že zadnjič, ko je bil mož tako rumen, potem pa še tista kri, sem ga skoraj pokopala. V vsaki stvari najprej vidim samo najslabše, tako da me je kar groza. Sem res prešvoh karakter za take stvari. Koliko je pa star možev brat? Se mu je bolezen vrnila al kako? Joj joj joj, kam to gre?! Ne vem ti kaj pametnega svetovati, bodi možu v oporo, če rabi mir in samoto, ga pusti. Ko bo rabil tvojo oporo, te bo že sam poiskal, meni verjemi. Moški so pač takšni, da sami pri sebi premlevajo stvari, se težje, kot me ženske, obrnejo po pomoč k sočloveku. Ampak ti svojega moža najbolj poznaš. Le ne pusti mu, da se še on tako zasekira, da še on zboli. To mu pa le povej, da ima on vas tri, ki ga imate na tem svetu najraje in da ste sedaj vi njegova družinica. Ne morem ti reči, da bo vse v redu, ker to ne vem, vem pa, da želim vaši družini, predvsem pa moževemu bratu samo zdravja, zdravja, zdravja in obilo poguma na tej trnovi poti. En objemček od nas samo za vas. Je pa res en lep sončen dan danes, prav kot v pravljici. Vse belo, pa sonček sije, super je. Jaz sem sicer zelo slabo spala, ker sem tolk smotan človek, da komaj dočakam kakšno stvar, ki se je veselim. Hujša kot otroci sem. Sem komaj čakala, da možu pripravim vsa darila in da končno vstanemo, da jih začne iskati in odpirati. Tako da sem celo noč skoraj prebedela. No, zdaj je pa že za nami, daril je bil zelo vesel, sedaj se bomo pa počasi začeli pripravljati, da gremo na kosilo. Muki, če boš pa ti v Kranjski Gori, bom pa probala jaz moža pripravit, da gremo na izlet gor. Sem imela gor sestrično, ki se je na žalost ločila, tako da je sedaj ni več gor, poznam pa Kr.Goro skoraj kot lastni žep, ker sem bila velikokrat gor (strastna fenica Jureta Koširja ). Upam, da nam uspe pa gor imeti eno srečanje, kaj pravite, Gorenjke? Frrrr, še glede mer - ja, lih zadnjič berem mere vaše Jaše in sem si prav rekla, no, ene tolk bi pa jaz tudi rada, da bi jih imel Lan, bi bilo lih ok. No, in lih toliko jih res ima. Saj drugače Lan prav fino pridobiva težo in vse, ampak pri nas je Max v prvih mesecih res super rastel in se redil, tudi po več kot kilo na mesec, tako da pol pa z njim primerjam, me pa skoraj malo zamori. Ampak glede na to, da je Lan že iz štarta imel manj, je tudi tako kot je, prav super. V posvetovalnici je pa pri nas pogledala, če za rdečim cofom sledi, vprašala je, če se kaj oglaša in se smeji, pa kravce je moral pasti, posedla ga je, potem je bila pa že pikica na vrsti. Me pa kar mori, ker mi je med.sestra v posvetovalnici že cele jedilnike pripravila, kako naj začnem drug mesec z uvajanjem. Mislim no, pri štirih mesecih, ko še sam ne sedi, mu bom pa gosto hrano dajala. Sam skrbi me, če me bo vsakič sproti potem tam morila, kva se grem. Ne vem no, pred dvemi leti mi je pa na glavo dajala, naj do šestega meseca izključno in samo dojim, na gosto hrano niti pomislit nisem smela. Zdaj pa čisto druga pesem. Mah, nič, pri petih mesecih bom začela s sokom svežega jabolka, en teden, pol pa korenčkov sokec itd. Pri štirih pa res ne, no. Aki, očitno si prevelika čveka, zato so ti brisali število objav. Brišejo se namreč teme na Čvekanje v tri dni. So se tudi meni, vidim. Ampak glede na to, da jih imam čez 3000, bo vseeno kar dovolj. Amazona, upam, da boš čimprej bolje. Lekadolček, pa topel čaj, pa počivaj, pa bo. Sem hotela še napisati novo pogruntavščino našega Lana. Zadnjič je ležal v ležalniku, pa ga je mož animiral. Sta se šla skrivalnice, tako da se je mož čez obraz pokril z eno dekco in mu delal ku ku. Nisem mogla verjeti, ampak Lan se je prav vsakič, ko se je mož odkril, prav zarežal. Prav orng režanje je bilo to. Sem ga prav posnela, ker je bil tolk simpatičen. Vsem želim lep dan, izkoristite sončka, naj ogreje tudi vaša srčka.
_____________________________
Sami sončki okrog mene :)
|