muki1
|
Krščen Matiček, kaj se je pa zdaj zgodilo. Sem malo skočila na RR, sem se vam mislila šele zvečer javit, pa je Iva zaspala pod lokom Tega še svoj živi dan nisem doživela. Ne morem verjeti, jo je kar vrglo....sem letela gledat, če sploh diha . Torej.... zadnje čase vas bolj berem, ker mi kaj drugega ne izide. Sem v nekem čudnem stanju, ko skušam spraviti k sebi svoji dve paglavki, pa mi lih najbolj ne uspeva, pa še z zaključnimi računi sem se malo matrala, doživljala osebne krize in se spraševala, kaj bi jaz sploh rada v svojem življenju, ker sem bila prepričana, da za računovodkinjo nisem ravno najbolj sposobna. Zdaj se nekolko izboljšuje, čeprav je Iva ravno včeraj zvečer spet začela kašljati. Nežo pa imamo še kar doma, da spet česa ne privleče iz vrtca. Saj nam je lepo, ampak zelo naporno, še posebej, ker se Iva ne počuti ravno dobro in je zato malo bolj zahtevna. Neža pa....če je ne animiram 100/uro ji je dolgčas in zna tako zatežit, da to ni res. Če dobi občutek, da nima dovolj pozornosti, si začne kar izmišljat, da jo kakat ( seveda potem ne kaka), pa da je lačna ( seveda potem ne je), pa žejna.( seveda potem ne pije)...... svašta . Pospravljam in takoj je razmetano, pa spet pospravljam, pa rišem, pa barvam in pojem in previjam in dojim in kuham in knjižim in čakam na moža, ki dela po ves dan..... ja, tako zgleda pri nas. Torej strežem svojima dvema princesama od spredaj in zadaj in včasih ju imam tako dovolj, da bi ju najraje stlačila v ono mašino, za klobase delat in iz Neže naredila eno tako fajn gobčno Kranjsko klobaso, ki bi verjetno gobcala in gobcala tudi ko bi jo kuhali in jedli, Iva bi pa bila taka majhna hrenovka, blagega okusa, a vendar zelo žilava . Pa ne me na socialno prijavit, saj ju ne bom. Ko nam vreme dopušča pa smuknemo v bunde in gremo na lepše, takrat dobi vse nek rožnat pridih...iščemo pomlad, ker drage moje, jaz jo že prav voham, ko vstopim ven. Tu nekje okrog se mudi in zdaj zdaj bo prišla. Pa kljub vsemu, čeprav bi ju včasih najraje speštala, sta moji najljubši punci in ju tako imam rada. Iva je že prava kraljica, tako mi je že zlezla pod kožo, še spomnim se več ne, kako smo živeli, ko je še ni bilo med nami. Res je taka nežna punčka, da bi jo lahko ves dan stiskala k sebi. Pa takšen dobrovoljček je. Zjutraj, takoj ko odpre očke se najprej tako na široko nasmeje, da ji vidiš ostanke mleka, ki ga je popila zvečer . Potem me nežno prijema s svojimi majhnimi tačkami in če slučajno pozabimo postriči nohte, tudi veselo pokrampa. Pa kar celo bi me pojedla. Zgrabi me za lase in me vleče k sebi, zraven pa odpira usta in gruli kot majhen golobček. Obožujem jo, obožujem jo neskončno in z vsakim dnem še bolj. Tudi svojo sestrico ima zelo rada, nek dogovor imata že zdaj, se mi zdi. Neglede na to, kako je Neža glasna, pa včasih groba do nje, jo Iva nonstop sledi z očmi in čuva ene posebne krike prav za njo. Pravi užitek ju je tako gledati. Kar topim se in čutim, kako izpareva slaba volja in brezvezne skrbi, ko gledam moja dva zakladka. Pri vsem tem se sprašujem, komu sem se jaz tako prikupila, da lahko uživam tolikšno srečo in seveda nekje globoko v meni se oglasi tudi molitev, naj le tako ostane, samo da smo zdravi, da bomo lehko užili še neskončno ur te sreče. No, evo, take mamo, zdaj pa grem pokomentirat.
_____________________________
Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.
|