Encijan
|
Evo, še ena mamica s precej enakimi težavami kot marsikatera druga, namreč: vozičkanje: Tudi meni se zadnje čase Špela začne neusmiljeno jokat, tako da jo vzamem ven, nekajkrat sem/smo prišli domov tako, da sem jo nosila in zraven gurala voziček, če pa je bil še kdo zraven, pa smo si delo porazdelili , no včeraj sem jo dvakrat vzela ven, nekako potolažila in nato spet odložila v voziček in začela tečt, ker drugače je bil spet jok. Sem ugotovila, da mala skrbi za mojo rekreacijo, samo kaj, ko sploh nimam več veselja ven hodit z njo, ko nikoli ne vem, kaj me čaka. Ko je bila še manjša (hi hi, kolk je že zdaj velika, kaj!), je vse prespala, zdaj pa je precej budna in jo poskušam zamotit s kako igračko, pa malo pomaga, ampak za celo turo pa ne. Jo pa tudi jaz najlžje spravim v voziček tako, da jo tja položim čimprej po dojenju in previjanju, ko zaspi, ampak ko se zbudi, spet ne vem, kaj me čaka... Posledično si ne upam več na kak malo bolj oddaljene punkte, ampak delam kroge bolj v bližini doma. Pa tako sem se veselila teh sprehodov, zdaj pa se jih kar izogibam. Včeraj sem šla ven po nekej dnevih pavze, danes pa imam to v prvem planu že dopoldne. Upam, da rata... Zdajle spi, potem ko sem jo malo pred sedmo s težko muko še podojila (najprej ni hotela jesti, pa sem mislila, da smo pač za danes s spanjem zaključili, sem se šla zrihtat, ji skuhat kamilice za umivanje, potem pa je punca nekako povedala, da pa bi vseeno še papala in po tem je samo še zaspala, tako da sva umivanje prestavili na kasnejšo uro). Tole dojenje sem si tudi jaz malo bolj preprosto predstavljala. Najprej mi je kao zmanjkovalo mleka zvečer, včasih tudi dopoldne in sem dodala pač 1 ali občasno tudi 2 delna obroka na dan, potem sem nekako ugotovila, da ni problem mleko, ampak neka druga motnja (krči, vetrovi), ki moti dojenje, tako da sva se naučili počakat oz. najprej rešit tisti problem, pa potem nadaljevat z dojenjem, zadnjih par dni nama je sicer ful laufalo, Naomi, tudi s pomočjo tiste masaže ali kar telovadbe proti vetrovom/krčem, tako da je tudi ful lepo in velikokrat začela kakat (vedno se pokaka in sprda, ko ima nogice pritisnjene k trebuščku), zdaj pa imamo spet nov problem, ker velikokrat noče jest, čeprav si že liže rokice in je od zadnjega obroka že kar nekaj časa, pa ne vem, kaj je, dvakrat se mi je zgodilo, da je začela jest, ko sem jo dojila sede, v leže pa je dojenje zavračala (doslej sva se običajno še vedno dojili kar na postelji leže, ker nama v drugih položajih ni ravno uspevalo). Zgleda, da je konc zabušavanja! No, ponoči pa je dojenje tudi meni postalo prav lepo, ker je lačna in spočita, lepo zagrabi dojko in poje, dokler ni sita in zaspi nazaj, včasih tudi sama zaspim in potem pozabim, če sva se sploh dojili, ure tako ne vem več, ker vse poteka v temi (na začetku smo morali prižigati lučko, da sva se uspeli priklopiti). Ati sedaj ta nočna dojenja lepo prespi, tako da zjutraj ni več zaspan, razen če imamo zvečer dolgo vaje preden vsi skupaj zaspimo. In ponoči nič več ne joka, ko je lačna, le mljaskati začne z jezičkom, tako da jo pristavim kar kmalu, če le-to ne preneha in je ura približno toliko kot ponavadi (včasih skočim še na WC, preden se čisto prebudi in takrat poškilim na uro). Štorkljo oz. en položaj v njej sem uspela naštudirati in sprobati s pomočjo vaših linkov o joku in nošenju otroka, res hvala za objavo, se bom še vračala k prebiranju teh vrstic... Aja, Kati, jaz jo dam noter kar stoje, najprej si naštimam štorkljo, potem pa primem malo in jo dam notri, najprej nogice, potem pa še zgonji del, v pomoč mi je bila tudi tale razprava na RR (http://www.ringaraja.net/forum/tm.asp?m=1292897&mpage=5&key=). Ven sicer še nisva šli, sem jo pa dala parkrat doma noter in mi skoraj vsakokrat prav kmalu zadrema, samo je v tem položaju tako zvita, da ne vem, če je dobro, da je dolgo v njem. Bom pokazala eno slikco, samo ta moment mi shrani.si ne deluje. Ta mesec gremo še enkrat k mojim na Gorenjsko in ker še nimamo vozička za v avto, bomo najbrž kar štorkljo s sabo vzeli, pa malo potrenirali... Se nadaljuje...
|