Nika v službi
|
No, končno sem si uspela priborit nekaj časa za podrobnejše oglašanje. Upam, da mi uspe brez motečih dejavnikov poročilo in odgovore izpeljati tudi do konca....
Vedno pozabim vprašat - 2ursae, a ste potem kupili tisti mega velik strešni kovček?
Tažana, mi še vedno hranimo Katarinino modro posodo. Saj je vaša, a ne? A ti jo kam pošljem?
Ko si omenjala Laško, me zanima, če si slučajno bila tudi v savna parku? In če ja, kakšen je? Kaj pa bazenski kompleks - je uredu? Imajo za ta male tudi fajn zadeve? Daj, napiši kaj več, ker imamo mi tudi v planu enkrat tja za en dan.
Teta beta, čestitke za dvakratno tetico ter  ! Pa čuvaj se!!!
Pia, konfekcija št. 38! Ufff! Zame ZF. Meni je + 10 komaj prav, predvsem zaradi obširnega "balkona".
Kako je bilo na pregledu za žolč?
Špelka, in kateri avto ste torej izbrali? Ne bodi no tako skrivnostna.... Ali pa sem jaz kje spregledala ta podatek. Če sem ga, se že vnaprej opravičujem.
Valla, vi pa si privoščite, kar dvakrat morje! Krasno, da ste tako uživali.
Ninočka, Nika tudi dokaj dobro ve, kje je Depala vas (tam sta mama in ata), pa Pariz (nikoli ne pozabi povedat, da je to daleč, da je bil tam oči in da ji je prinesel torbico ), Praga (glej prejšnjo navedbo v oklepaju, s to razliko, da je bila tam mamica in ji ni nič prinesla ), pa za Dolenjsko ve, če ji rečemo, da gremo tja. Zdaj po povratku tudi lepo pove, da je bila v Budimpešti in na Dunaju. Sicer pa pozna lokacijo BTC, City park, Mercator....
Pa poslala sem ti ZS.
Tale godlja, ki je nastala s tvojimi prijaznimi soforumašicami na sosednjem forumu je pa res štala. Jaz sem prepričana, da ni bila nobena od nas "aktivnih" septembrk 2005, verjetno celo ni bila sploh nobena, bi rekla. Verjetno je to pač ena zinila kar tako - kot grožnja. Meni tisti citirani stavek nekako tako zveni. Sicer pa tudi jaz pravim - babje čenče. To mi res deluje precej otročje.... Pozabi, bi rekla jaz. In kot sem že omenila, mene v takih BZ debatah ne bi videli. No way.
Pia, tudi jaz še nisem nikoli opazila kakega sumljivega smukanja moških osebkov okoli Nike.... Je kar grozljivo, če pomislim na kaj takega... Niko običajno ogovarjajo kake tetice ali pa starejši pari, mož in žena, v trgovini ali v kaki kavarni, restaraciji, ampak je do zdaj bilo vse normalno.
Doroteja, Nika je v jaslih v skupini, kjer so roj. od avgusta 2005 (Nika je najstarejša, ker nimajo nobenega avgustovčka) do marca 2006, torej je razlika nekje okoli dobrega pol leta med najstarejšim in najmlajšim otrokom v skupini. Sedaj se to manj pozna, lani septembra pa je bila razlika ful očitna. Je Nika izgledala prava "stara mama" med njimi.... Sicer pa so skupine 1-3 in in od 3 let naprej, vsega skupaj je 12 oddelkov, od tega 6 skupin od 1-3 let! Ni kaj, imamo ogromen vrtec.
Pa tudi tebi čestitke za bodočega nečaka ali nečakinjo. Kdaj pa ima rok sestrica? Bo Miklavž, Božiček ali Dedek Mraz?
In kdo je Jerči?! Še nikoli slišala. Sorči. Povabljena med nas. Saj ne grizemo. Poglej, Memole je še živa in zdrava.
Benika, jaz pa nisem še nikoli videla kakega tujega imena na našem forumu.... No, je pa tudi res, da redko kdaj sploh pogledam, kdo je gor, tako da.... najbrž nisem preveč merodajna za take sodbe.
Memole, super, tole na kmetiji, kaj? A jahat pa ni hotela? Predvidevam, da so bili tudi poniji.... No, Nika je prav tako usekana na konje, ker jih pač dnevno srečuje tu pri nas na hipodromu (stožiški hipodrom je namreč v naši neposredni bližini) in prav zanima me, če bi se ona tudi bala jahat. Ni pa nikoli izrazila take želje, le konjčke rada gleda. Tiste na vrtiljaku pa sploh obožuje.
Zdaj pa še naše poročilo.
Štartali smo malo pred 6. uro zjutraj, pot proti Budimpešti (via Blatno jezero) je bila sončna, a vetrovna. Ustavii smo se samo 3x, nekoliko daljši postanek je bil zgolj pri Blatnem jezeru, sicer pa le za pretegnit noge in kako kavico. V Budimpešti smo bili posledično zgodaj, okoli 13. ure, tako da smo kosilo pojedli kar tam, v restavraciji blizu hotela. Sam hotel je izredno lep s fenomenalno lokacijo. Sem bila res zadovoljna sama s sabo in svojim izborom. Bravo jest! Po kosilu smo šli že na prvi obhod do katedrale Sv. Štefana, pa na kavico ob nabrežju Donave ter po znameniti Vaci utci nazaj do hotela. Tudi ogledi v naslednjih dneh so šli praktično povsem po planu, navkljub nesreči s počeno gumo našega "Quinny-ja".
Ker so bile gume malce preveč prazne, smo jih napolnili, pri tem pa opazili, da je ena guma (zunanji plašč) že precej napokan, načet. Kmalu zatem se je naredil mehur in POK! Nika je visela na levo. Seveda je bila to zanjo haupt atrakcija, ko smo vsi skupaj zadevo sredi pločnika ogledovali in se posvetovali, kako naprej. Voziček je bil prvenstveno namenjen za Nikino spanje (da pač ne izgubljamo časa in naše oglede opravljamo tudi v času njenega počitka). Hitro smo naredili plan - jaz sem letela na metro in do West-enda, glavnega nakupovalnega središča, oni pa so jo mahnili peš proti Verižnemu mostu in s sabo vlačili voziček s počeno gumo. Ampak punce, ne moreš verjet! West-end je največji nakupovalni center v Budimpešti, verjetno tudi na Madžarskem. Res, precej velika zadeva, primerljiva z našim BTC-jem. Toda - v celem centru ni niti ene štacune z otroškimi vozički!! Še tiste z otroškimi cunjcami (če izvzamem razne C&A-je in H&M-e) sta bili samo dve! Nisem mogla verjet. Noge so mi skoraj odpadle, ko sem takole hitrostno in sistematično obdelovala nivo za nivojem, trgovinico za trgovinico, ampak rezultat na koncu je bil nikakav.
Pridružila sem se mojim na grajskem kompleksu Budima, kamor so se povzpeli z vzpenjačo in se pač sprijaznila, da bomo naokrog vozačkali skoraj neuporaben voziček. Za spanje je bil še vedno dober, le plane smo malce prilagodili. Takrat, ko je Nika spala, sem bila pač pri njej jaz, Tomaž pa je z ostalimi hodil naokrog. Ker seveda nisva bili mobilni, sem si jaz v tisti urici in pol, lepo spočila noge in se posvečala ledeni kavi. Težave z ušesom so se začele že drugi dan našega popotovanja, tako da sem se vzporedno filala še z Naklofeni in tlačila vato v uho. Ampak smo tudi to nekako zmogli. Vreme je bilo čudovito, sončno in toplo.
Tudi Dunaj je uspel maksimalno, čeprav je bila zadnji dan malce oblačen in zelo vetroven (itak, kdaj pa na Dunaju ne piha?). Ker je Dunaj "moj" teren, je tokrat z Niko ostajal Tomaž, jaz pa sem naše popotnike popeljala na ogled glavnih znamenitosti. V h. Korotan, na katerega imam prekrasne spomine, sem po nekaj letih srečala staro frendico, s katero sva včasih, še v študenstkih časih, ogromno prežurali in obljubila sem ji, da še letos pridemo nazaj na Dunaj za kak vikend. Tokrat namreč ni bilo pravega časa za klepet.
Sicer pa, če vprašaš Niko, so bili glavna zanimivost tramvaji, trolejbusi, metroji, tekoče stopnice in vrtiljak pred Štefanovo cerkvijo na Dunaju. Sploh metroji in tramvaji so jo čisto prevzeli, bi se kar non-stop vozila.
Doma pa se je oči ukvarjal z delavci in deli na dvorišču ter v garaži, posadil je krompir (nikoli ne bi verjela, da bo 5 mesecev pa taki operaciji v taki formi - bravo, oči!!) in pripravil gredice za jagode.
Dvorišče imamo že tlakovano z lomljencem, danes nam fugirajo, cokel je tudi narejen, garaža je znotraj sfiniširana, čaka le še fini omet ter beljenje. Nekje do konca meseca oz. začetka junia naj bi dobili oboja vrata - dvoriščna in garažna. Jutri začenja dela vodovodar v mansardi kopalnice. Robo sem že dobila, danes mi jo dostavijo iz Mercator tehnike - kad, omarice, ploščice, kotliček... Prihodnji teden pride na vrsto polaganje ploščic v garaži ter opravljene bodo izmere za notranja vrata in za stopnice, pa še ponudnika za okna moramo izbrati. V igri sta ostala zgolj dva - Interalta in MIK Celje. Ima katera mogoče kake reference?
Povsem na koncu nas čaka še nakup nadstreška nad vhodnimi vrati, knaufanje, beljenje ter polaganje parketa po mansardi. Upam, da naš projekt prenove končamo do poletja (konca julija).
Kdaj se znova kaj vidimo? Zdaj je Brunarica že zelo aktualna, a ne, Ninočka?
Lep pozdravček!
< Sporočilo je popravil Nika v službi -- 7.5.2008 12:27:19 >
|
Natisni
Božca. da ne boš kake cerklaže dobila.
. 
) je sploh en zelo simpatičen osebek. 
Pa še dva meseca do konca. Ojej. 
, ki ima 2. otroka naspreotnega spola, no pa temu ni tako, razen če se ne motim. 
Si mislite, kaj sem zadj novega povedala? Ne govorim o Anžetu, ampak o Boru! Ko vidi Anžetove kable, se začne kar trest, z enim se lahko ful dolgo zamoti, ga liže, ogleduje, obrača 
), pa za morje ve, da je daleč, tako daleč, da se dolg peljemo z avtom, pol gremo pa še na ladjo (mu je bilo treba razložit, zakaj se Marie ne pride k njemu igrat), pa da tam ne govorijo slovensko. 
. 
