Nika v službi
|
Uf, koliko čtiva, pa še take tehtne zadeve!
Valla, hvala za tvoje mnenje glede vrtca in II. starostne skupine. Sem poslala mail naši socialni delavki z vprašanji, kako naj bi to septembra izgledalo, pa mi je ravno danes odgovorila, da zaenkrat še ne vedo nič konkretnega, določene spremembe bodo, kaj več pa bo znanega sredi junija ali julija. Takrat se še slišiva. Sem pa spraševala tudi, če je praksa, da tista, ki je na porodniški, pride nazaj v isti oddelek in je rekla, da ja. Gre namreč za to, da naša pom. vzg. Klavdija, dejansko nadomešča eno, ki je na porodniškem dopustu. Po svoje bi bila zelo zadovoljna, če bi Klavdija ostala, ker jo Nika pač pozna in jo ima rada. Me kar malce skrbi, da ne bi bilo septembra preveč sprememb in da ne bi slučajno Nika zamenjala skupine oz. vzgojiteljice Zdenke, ki jo ima tako rada. Je pa najstarejša v skupini in bo dejansko septembra edina, ki bo dopolnila 3 leta. Ah, nič, bom poskušala odmisliti zadevo, dokler ne bo vse bolj jasno. Dovolj je dnevu lastna teža.
Valla, zakaj pa ti je bowling boljši v Areni kot v 300-tki? A je dvorana boljša, ambient, kvaliteta krogel?
Benika, vi pa imate očitno hudo ortodoksnega župnika! Ne, brala nisem, ampak me veseli, da ste vendarle uredili zadevo. A pa se res ne bi poročila, no?
Bravo za termin operacije, že zdaj stiskam pesti!
Imam pa surlo do Pakistana, da veš! Da si bila na našem koncu in se nisi oglasila!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Grrrrr! Pa saj imaš mojo mobi številko, a ne bi poklicala???? Sicer smo bili včeraj popoldan večinoma odsotni (glej podrobno razlago v nadaljevanju), ampak mogoče bi se pa kje drugje tudi lahko dobili na kavici! Da mi česa takega ne ponoviš! Jasno?
Pety, medved! Saj, lahko se je norca delat, če nisi doživel na lastni koži, a ne? Zbudili so se ziher že, tako da - vse je mogoče.
Uživaj v lepotilnem salonu! Uf, jaz se moram tudi naročiti za pedikuro, si me spomnila. Hvala.
2ursae, tale prigoda je pa hudo hudo divja. Zame je sicer čisto nepredstavljivo, da bi mi Nika sedela za mizo 3 ure in pol!! Halo? Pa saj ni pri miru niti minutke, kaj šele toliko časa. Pri nas bi sigurno vsi oglušeli, Nika bi bruhala od joka in trmarjenja, sosedi bi klicali socialno službo in gasilce, češ kaj delamo z otrokom. Ma, slišalo bi se jo do Ivančne, ti rečem.
Torej, ne bom preveč pametnjačila, ker sta ti že Pety in Valla zelo lepo napisali. Se zelo strinjam z vsem. Jaz s hrano tudi ne bi zapenjala preveč oz. tega ne delam, čeprav tudi meni Nika noro prebija živce s tole hrano. Juh sploh ne bi več, solate tudi ne, jogurtov tudi ne, sadja tudi skoraj ne bi (potem pa, ko jo uspem prepričati za prvi grižljaj, je pa njami - recimo grozdje, jagode, češnje, jabolko, hruška), jedla bi meso in krompir in riž. In seveda piškote. In čokolado. Sladoled. Keksolino. Potem pa se že skoraj neha. Tudi mi se res vsak dan znova oz. pri vsakem obroku prepucavamo. Je pa res, da v vrtcu je dokaj normalno, zato potem doma med tednom ne kompliciram preveč. Če se hoče nama pri kosilu pridružit - o.k., če noče, tudi prav. Malico popoldan dobi - kako sadje, grisin, Fruchtzwerge, Monte, če poje o.k., če ne, tudi prav. Za večerjo isto. Običajno je potem zvečer lačna in lepo poje večerjo. Ravno predvčerajšnjim je bil tak dan, da je zmazala ogromno tune in kruha, včeraj npr. pa je z nama pojedla malo pireja in mesnega sira (okoli 16:30), popoldanske malice ni hotela, zvečer pa tudi ni ničesar pojedla razen treh grižljajev palačinke, ki jo je za otroke pekel kuhar v Lumpijevem kotičku v Mercatorju.
Ob torkih imajo namreč tam v igralnici neke kulinarične aktivnosti in je tam pravi kuhar in včeraj je pekel palačinke, zraven pa so imeli na voljo nutello ter čokoladno mleko Lumpi ter soke. Zanimivo. Sploh nisem vedela, da take zadeve potekajo, ampak včeraj smo bili tam v Cicibanu in se je vse poklopilo. Mimogrede, kupili smo dva para čevljev z luknjicami, tako napol odprte, ne klasične sandalce. Je pa tale Ciciban svinjsko draga zadeva. Eni čeveljci so bili 42€, drugi pa 39€! Kupila sem še nekaj nogavic in je bilo skoraj 90€! Divje, res.
No, malce sem zašla s teme. Torej, kot sta že prej rekli Pety in Valla, jaz bi tudi ukinila vse prigrizke in se striktno držala 5 obrokov, tako kot bo potem v vrtcu. Mogoče bi oboje lahko skombinirala - torej prehod na ure obrokov, kot jih bo potem imel v vrtcu, pa še navajanje na 5 obrokov dnevno. Poješ - ne poješ - tvoj problem. Boš pač lačen. Pa veliko gibanja, ja. Kot je Valla rekla, pri Niki sedaj opažam, kako je skurjena po celem dnevu. Najprej vrtec, kjer so tudi veliko zunaj, potem ko pride domov, gre tudi direktno z babi ven, pa potem, ko prideva midva iz službe, še z nama. Vse tja do 20. ure. Ogromno preteče po našem košarkaškem ali baseball igrišču, tako da je zvečer pošteno utrujena in praviloma tudi lačna. Pa poja se s tistim svojim Kettlerjem, brca žogo, koplje po vrtu, "pomaga" delavcem.... Ja, fizična aktivnost dela čudeže. In apetit.
Pety, glede odvajanja sem ta zadnja, ki bi ti lahko kaj uporabnega svetovala, ker smo mi tudi še na Pamperskah. Se pa v principu strinjam s povedanim. Ne sili preveč, ampak v vrtcu posreduj, da bodo znali pravilno razložiti situacijo ostalim otrokom. Pa doma Vidu malce podrobneje razlagaj, da pač tako je, da se včasih ljudje malo hecajo oz. norčujejo iz različnih stvari in da ne sme biti preveč hud ali žalosten, če ga otroci kdaj zbadajo zaradi pleničk. Ker oni so itak šele otroci in ne razumejo tega, da je on še mlajši in da se še ni naučil tega, kar oni že znajo. Mogoče je kakšna stvar, ki jo on izredno dobro obvlada, pa potem to izpostaviš in rečeš, da on pa to in to super zna, drugi pa ne. Ali pa daš za primerjavo kakšno stvar, za katero se npr. vi v familiji malce hecate ali koga "zezate". Recimo, mi imamo eno foro s parkiranjem, ker se je Tomaž pred časom na Brezju z avtom od njegovega očeta malce zaletel v en drug avto. In smo že takrat iz tega naredili malo štosa, zdaj pa to Nika ve, da je hec in se dostikrat na to spomne.
Saj je najbrž težko take stvari razlagat 2,5 letniku, ampak naša Nika je na hec zelo navajena, tudi mi se non-stop nekaj šalimo, "špikamo", tako da bi Nika po moje kakšno tako razlago kar sprejela, ker je navajena na našo malce odpuljeno komunikacijo, kako boš pa ti to pri Vidu uspela, pa ne vem.
Drugače pa je tisti zajček iz knjigice Matevž. Matevžu je uspelo, je naslov knjige, kjer Matevž začne lulat in kakat v kahlico. Tule najdeš podrobnosti. Mi imamo doma obe - Matevžu je uspelo (kahlica) in Adijo, duda. Žal pa Niki knjigi nista (bili) preveč zanimivi.
Doroteja, lepo te je slišati in hvala za tolažbo. Poročaj, kako je bilo danes v RA. In čestitke za sprejem v vrtec!
Letim nazaj na delo, danes imamo v firmi presojo sistema ISO 9001:2000 in bom bivakirala tukaj vsaj do 17:00.... Sem pa presojo svojega področja že dala skozi, tako da si vsaj kar se tega tiče lahko oddahnem.
Ajd, uživajte v sončku!
< Sporočilo je popravil Nika v službi -- 14.5.2008 13:49:46 >
|
Natisni
. 
Imam pa v planu nekje junija - julija, ko se bodo tudi tale dela pri nas malce umirila (končala, si sploh ne upam izustiti) in ko bo konstantno toplo. 
. 
Sicer tudi ne vem, kaj pametnega naj napišem, ker se mi v bistvu nič ne dogaja, razen enega obiska benike in otročkov in enega obiska pri beniki, kjer se je naš komaj ločil od benijevega sesalca. Mi je kar lupčka za adijo dal...
. Pišuka no, zakaj je tako vzdržljiv? Pa se v bistvu nismo kregali, se nisva nanj nič jezila, samo pred dejstvo sva ga postavila. V teh urah za mizo je sprobal vse svoje zvijače, da bi se izmuznil. Res, take je ven metal, da sva se za vogalom prav režala (v prvi uri, ko je bilo še smešno), sem si prav pisala. 
Meni je bilo tako hudo, ker si predstavljam, da ga hecajo, ko se pokaka. 
. Ponavadi v trgovini nakupuje z mano in res ne teži zaradi sladkarij (razložila sem ji, da nimava dovolj denarja, da bi kupili vse, kar se ji srce poželi). In ker smo že pri hrani. Če želi, mi pomaga pri kuhi in se že prej dogovoriva kaj bi jedla. Ponavadi odprem hladinik al pa ji pokažem zelenjavo na vrtu al pa v košari, pa potem npr. rata rižota. Če pa že trmoglavi, ji povem, da je za jest tisto kar je na mizi in nič drugega. In da hrane ne bova metali stran, ker je zanjo treba bit v službi in nekaj hrane morava kupiti v trgovini, denarja pa nimam dovolj, da bi hrano metali stran. Po kakih 10 min moratorija, gre sama do mize, spleza na stol in poje kolikor pač more. Nikoli pa je ne silim, ker se npr zgodaj zvečer res napoka, med vikendi pa s kosili res ni težav. Samo sem neomajna, prigrizkov nič, sadje in voda vedno. Drugo pa le občasno, za priboljšek. 
