|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  11 12 13 [14] 15   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: izsiljlevanje
16.8.2008 20:21:22   
ronja
Ja, seveda se strinjam, da je fino, če imaš denar (in da če ga ima oče, je prav, da ga deli z vsemi svojimi otroki) - kot vse ostale stvari, ki ti lahko kaj lepega prinesejo. Samo pravim, da ni nujno, da si z malo denarja nesrečen. Tudi ni nujno, da pri precej manjšem proračunu (kot ga tu navajajo kot minimalnega) gledaš na vsak evro v trgovini in da svojim otrokom nič ne privoščiš - samo pač ne čisto vsakič čisto vsega. Saj si še vedno kaj privoščiva tudi midva, samo ne vedno vsega.         Se mi zdi na splošno dobro za otroka, da si nekaj časa stvar želi, vsaj kako veliko in potem dobijo za RD ali dedka Mraza - tisti, ki vse dobijo takoj, se navadno sploh ne utegnejo veselit vsega skupaj, vsaj tak občutek sem imela jaz v OŠ.

Se tudi strinjam, da bo kasneje verjetno težje, ker so starejši otroci gotovo dražji - enoletniku je popolnoma vseeno, kaj ima oblečeno, kakšne znamke je, ali imaš doma super stolp in PC, tv  in dvd player, glavno da imaš čas zanj (zato tudi imam nižjo plačouser posted image )... kasneje jim pa te stvari začnejo nekaj pomenit...

Vseeno pa mislim, da bo bolj srečna z družbo, torej s sestrico in mogoče še kakšno/ali pa bratcem kasneje, pa s staršema, ki se ne sekirata do neba, ker pač za svoja otroka ne moreta porabit 400E na mesec, kar naj bi bil minimum za neko dostojno življenje.
Ne vem, jaz sem to razumela tudi kot otrok - vedela sem, da kar šparata, šparata za nas, da nam je zdaj lažje in sem jima zelo hvaležna za to, da imam zdaj kje bit namesto novih oblek, dragih zabav in kina s kokicami... Jasno mi je bilo, da če v službi ne dobijo plače (pač je bil tak čas, da so tovarne šle v stečaj), potem si pač ne morem zaželet ne vem kakih dragih zadev. In se mi to ni zdelo ne vem kako grozno, da drugi pa to imajo, ker sem vedela, da imam pa jaz kaj, česar oni nimajo (recimo gene, da se mi ni bilo treba toliko učit;) - res sem bila pa baje nenavaden otrokuser posted image .

Se strinjam, da te stvari (zabave, kino, kokice, kolo, rolerji, PC,...) seveda pašejo v otroštvo in svoji punčki bom gotovo hotela tudi to nudit, vendar je budget teh zadev lahko zelo različen - imaš kot starš malo maneverskega prostora;) In lahko je zabava še toliko lepša, če z otrokom sam delaš dekoracije, se skupaj veselita, učiš ga ročnih spretnosti, on/a je ponosna, kako je nekaj lepo naredila in po svojem okusu... Pa je poceni. To so tiste malenkosti, ki po moje naredijo otroštvo lepo, ne pa nujno Dysneyevi kozarčki na zabavi, ki stanejo 2 evra komad, recimo. Ne rečem, da si jih mala ne bo zaželela, ampak če zadeva ne bo šla v proračun, ji bom poslikala navadne kozarčke z Disneyevimi motivi, pa bo po moje tudi zadovoljna. Otroci niso tako zelo trmoglavi, se mi zdi, so pripravljeni sklepat kompromise, če jim razložiš, zakaj je kaj potrebno...

(odgovor članu Rubin.)
Neposredna povezava do sporočila: 326
   RE: izsiljlevanje
16.8.2008 20:40:45   
Anonimen
Ronja, načelom se strinjam s teboj, sploh da denar ni pogoj za srečo, je pa fino da ga imaš. In jaz bi res bila nesrečna, če bi morala v trgovini gledati na vsak €.


Noben ekstrem ni dober.
Ne gledanje, nimam denarja, reven sem, sem pa zato srecen.
Ne prepricanje, imam (ali bom enkrat imel) denar in ta bo resil vse tezave in bom srecen.

Pa fajn je, da premores toliko spretnosti, da se znajdes brez ali z.

(odgovor članu Rubin.)
  Neposredna povezava do sporočila: 327
   RE: izsiljlevanje
16.8.2008 20:45:46   
Anonimen
In boš videla, ko bo tvoja mala Ronja zrasla in se ji bodo očke svetile, pa vse prijateljice bodo imele ....


Se tole komentiram user posted image .

Jaz sem ena takih,ki si vecine stvari ne zelim, sploh ne tistega, kar je moderno in kar imajo vsi.
Mi je pa denar pomemben v tokliko, da mi zagotavlja svobodo razmisljanja in delovanja. Da grem jutri zjutraj lahko v Parizn na kavo brez da bi se rabila komu zagovarjati in od tiste kave zivim se tedne user posted image . Ne daje mi nekega dobrega obcutka, da si z njim lahko kupim, kar mi srce pozeli, mi pa daje zelo dober obcutek, da se lahko relativno svobodno odlocam in da odlocitev ne podrejam nekomu samo zato, ker imam manj denarja od njega. Kaksna je ta meja? Razlicna, odvisna od obdobja do obdobja.

(odgovor članu Rubin.)
  Neposredna povezava do sporočila: 328
   RE: izsiljlevanje
16.8.2008 21:00:01   
Rubin.
Sej v bistvu se itak vse strinjamo druga z drugo samo z drugačnimi niansami. Jaz tudi nisem šla ponavadi s tokom, ampak proti njemu in mislim, da smo vse tri nekje tu user posted image , ampak to ni pogoj da bodo naše prinčipese tudi takšne. Ti bom dala čist banalen primer: mala miss je obiskovala plesne vaje in jih obožuje in resično komaj čaka da bo september, da jih bo spet. Vsake toliko se spomni in me vpraša, če je že september, da greva k stricu. Res konstanto, ne pozabi. In ti povem, da bi se mi srce trgalo, da ji jih ne bi mogla omogočit in za moje pojme niso poceni: 42€ za 8x po 3/4 ure.
No to je ena takšna malenkost pri treh letih, pa še ne hodi v vrtec. Tam se ji bo še  bolj svet odprl in še več bo videla in vedela. Ne trdim, da je ta stvar nujno potrebna, ampak ji jo rada omogočim.
Jaz npr. nisem v otroštvu ničesar pogrešala, moja prijateljica iz otroštva pa je. In že vso odraslo dobo živi v dolgovih, preko svojih zmožnosti in še vedno ima občutek prikrajšanosti. Verjetno je to odvisno tudi od karatkterja, ne vem. Jaz pač imam občutek, da je to posledica iz otroštva. Pa ne zdaj mislit, da leti na koga iz te teme.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 329
   RE: izsiljlevanje
16.8.2008 21:00:50   
Anonimen
ampak to ni pogoj da bodo naše prinčipese tudi takšne.


Ziher bodo kontra user posted image , bos videla.

(odgovor članu Rubin.)
  Neposredna povezava do sporočila: 330
   RE: izsiljlevanje
17.8.2008 12:39:03   
ronja
Da grem jutri zjutraj lahko v Parizn na kavo brez da bi se rabila komu zagovarjati in od tiste kave zivim se tedne


Hehe, mič, jaz bi se morala zagovarjat - pa ne zaradi denarja, ampak zaradi dojenjauser posted image . Da bi pustila mojo malo samo cel dan, ne vem, če bi bila ravno navdušenauser posted image ...

Kar pravim, je samo, da pod 400E še ni revščina in da se še vedno da privoščit otroku razne aktivnosti - za to se bo vedno našel denar. Tudi jaz sem lahko hodila v glasbeno šolo, pa na plesne, pa na en kup krožkov (ki pa so bili zastonj),... Tudi na smučanje bo mala šla, ne bo pa imela verjetno vedno novih smuči. Če bo predrago za celo družino, bo šla pač v kolonijo na smučanje - to pravim, da se da znajt z malo denarja - ne pa z nič, tisto je res kriza in tega po moje nobena od nas treh ni izkusila...
Pravim samo, da ni kriza, če nimaš toooliko denarja, ne vem, jaz se ne počutim, da bi bila revna. Če si kaj res želimo, si privoščimo. Želje pač malo nezavedno prilagodiš trenutnemu stanjuuser posted image - saj si tudi ve ne želite hiše z vodometom in rolce roysa, ni res?

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 331
   RE: izsiljlevanje
18.8.2008 11:48:06   
Misek
IZVIRNO SPOROČILO: Mič II

V konkretnem primeru ne, ce napisano drzi.

Zaceti pri otroku pomeni preseci birokracijo in preprost matematicen izracun. Vecinoma je to najlazje, ni pa receno, da je najboljse. In pomeni biti sposoben se pogovarjati o potrebi otroka, ne samo o svojih pravicah in dolznostih; te itak pridejo.


Ce bi ljudje v povprecju imeli taksne zmoznosti, te debate sploh ne bi bilo. Pa je, prav zato ker je zmoznost preseci birokracijo, preprost matematicen izracun in sebe ter svoja custvovanja in zares se posvetiti potrebi otrok - misija nemogoce.

Otroci imajo  z druge strani manj ali vec enake potrebe. Koliko bodo in kaksne bodo potrebe otroke pravzaprav je omejeno zgolj z dohodki - ce govorimo o normalni druzini, ki se ukvarja s svojimi ali svojim otrokom ( normalna druzina je IMO druzina ne glede na to ali je enostarsevka, dvostarsevska ali v kakrsni koli drugi obliki).

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 332
   RE: izsiljlevanje
18.8.2008 11:50:23   
Misek
IZVIRNO SPOROČILO: Mič II
Tako da govoriti, da je potreben tak status otroka, kot ga je imel pred locitvijo, je nerealno. Mogoce pri premoznejsko mocnih parih, pri vseh ostalih pa ne.


Cilj je optimum. Optimum je cim manj spremeb. Prezivnina pa taka, da sprememba ni ocitna in da razlika ni ocitna.

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 333
   RE: izsiljlevanje
18.8.2008 11:56:44   
Misek
IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Amapak kolikor jaz vidim, so ljudje, ki imajo več denarja kot midva v glavnem precej manj srečni... Fajn je, da veš, da se da z malo, ker se potem ne sekiraš tako zelo, če nimaš prav veliko.



Potem se pa le potrudi, da ne zvisate dohodke, ker se vam lahko zgodi, da boste nesrecni... Cinicno, sorry, vendar to izhaja iz tistega kar si napisala.


Madona, pa saj nisem rekla, da jih je denar naredil nesrečne, ampak samo, da te denar ne naredi srečnega! Seveda se potrudiva, da bi lahko najina mala imela tudi ekstra zadeve in se še naprej bova, ampak to ne pomeni, da bo nesrečna zato, ker kdaj pač ne bo dobila kokic v kinu, bo pa zato imela sestrico...



Generalizacija je bila prav ocitna :) " v galvnem precej manj srecni...".
Vsak od nas je v zivljenu imel dogodek, obdobje, v katerem se ni pocutil parv srecno oz. je bil precej nesrecen. Velika razlika je, ce ob tem moras razmisljati kje bos naslednjic prespal, ali ce dvignes telefon, rezerviras hotel in odjadras na kaksno zanimivo potovanje, da se potolazis in razbremenis.
Karikirano in ekstremno - to kar sem zapisala, venda povdarja tisto kar sem hotela izpostaviti. Denar te ne naredi srecnega ali nesrecnega ( naceloma, ceravno te pomankanje zna pogosto narediti nesrecnega), vendar denar zivljenje olajsa in olepsa.
Zakaj ne bi imel otrok lazje in lepse zivljenje ( mogoce neko sigurnost, ko bo stopil na samostojna pota)? Tukaj nekje je izbira mame ( ki prevzame otroke, da otrok dobi kar mu pripada) in oceta, ki se odloci, da bo kaznoval otroka (otezal zivljenje in njemu in njej) zaradi nerazumevanja z mamo ali karkoli podobno neumnega.

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 334
   RE: izsiljlevanje
18.8.2008 12:52:23   
ronja
V glavnem res so manj srečni. Večina, kar jih poznam. Čisto matematičnouser posted image . Tudi sem ves čas zagovarjala mamice samohranilke, da je prav, da očetje pravično delijo svoj prihodek s svojimi otroki. Samo to pravim, da lahko živiš spodobno življenje tudi z manj denarja kot ga tu navajate za min.

Vsekakor bi želela v vsakem primeru otroku nudit največ, kar se da, vendar pa bom gledala vedno na stvari iz večih kotov: mogoče bo bolj rabil  to, da se starša med sabo pogovarjata kot dodatnih 10E na mesec... če se že itak ne pogovarjata, potem pa seveda vzamem 10E - boljše kot nič.

Kar se mene tiče se glede tega itak ne sekiram: tudi če bi se z lubijem razšla, vem, da bi ji poizkušal po najboljših močeh omogočit čim lepše življenje, tako materialno kot nematerialno, pa če bo to kje zapisano ali pa če ne bo, nima veze. Če ne bi tako mislila o njem, ne bi z njim sploh imela otrok!

(odgovor članu Misek)
Neposredna povezava do sporočila: 335
   RE: izsiljlevanje
18.8.2008 16:35:04   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Misek

IZVIRNO SPOROČILO: Mič II
Tako da govoriti, da je potreben tak status otroka, kot ga je imel pred locitvijo, je nerealno. Mogoce pri premoznejsko mocnih parih, pri vseh ostalih pa ne.


Cilj je optimum. Optimum je cim manj spremeb. Prezivnina pa taka, da sprememba ni ocitna in da razlika ni ocitna.


Ne, optimum ni cilj, ampak izhodisce.
Ki ga prilagodis otrokovim potrebam in konkretnim moznostim.

(odgovor članu Misek)
  Neposredna povezava do sporočila: 336
   RE: izsiljlevanje
18.8.2008 16:41:17   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Misek

IZVIRNO SPOROČILO: Mič II

V konkretnem primeru ne, ce napisano drzi.

Zaceti pri otroku pomeni preseci birokracijo in preprost matematicen izracun. Vecinoma je to najlazje, ni pa receno, da je najboljse. In pomeni biti sposoben se pogovarjati o potrebi otroka, ne samo o svojih pravicah in dolznostih; te itak pridejo.


Ce bi ljudje v povprecju imeli taksne zmoznosti, te debate sploh ne bi bilo.


Potem bi ne bilo sploh nobene user posted image .


(odgovor članu Misek)
  Neposredna povezava do sporočila: 337
   RE: izsiljlevanje
18.8.2008 16:42:04   
Anonimen
Otroci imajo z druge strani manj ali vec enake potrebe. Koliko bodo in kaksne bodo potrebe otroke pravzaprav je omejeno zgolj z dohodki


Imajo svoje potrebe ali imajo potrebe, dolocene s strani starsev?

(odgovor članu Misek)
  Neposredna povezava do sporočila: 338
   RE: izsiljlevanje
18.8.2008 20:33:46   
Misek
IZVIRNO SPOROČILO: Mič II

Otroci imajo z druge strani manj ali vec enake potrebe. Koliko bodo in kaksne bodo potrebe otroke pravzaprav je omejeno zgolj z dohodki


Imajo svoje potrebe ali imajo potrebe, dolocene s strani starsev?


Pri definiranju otrokovih potreb imamo razlicna izhodisca. Otrokove potrebe so za nekoga da je sit, zdrav, odlecen vremenskim razmeram primerno in da ima skrb in ljubezen kakrsno bi vsak otroko moral imeti. To so primarne potrebe otroka. Super... Vendar..
ali je resnicno otrokova potreba da gre poleti za teden ali dva na morje, posebej, ko se ve, da za pozitivni vpliv klime itd potrebujejo bivanje od najmanj 1 meseca ( to sem zvedela v zdravstvenem domu)? Ali potrebuje tecaje tujih jezikov? Ali otrok star 10 - 15 let potrebuje potovanja v tujino, ali potrebuje znanja in sposobnosti, ki jih s tem pridobi? Ali otrok res potrebuje solo plavanja? Ali potrebuje telovadbo kot interesno dejavnost? itn.. itn... Verjetno da drugo nasteto niti ne. Prezivi in normalno se lahko razvija kljub zadovoljevanju samo primarnih potreb. Sekundarne potrebe so IMO potrebe otroka, čigar zadovoljevanje je izkljucno omejeno z debelino denarnice - tu vsekakor obstoja pogoj, da stars/-a vidita te potrebe in ne govorim o ekstremih, ki otrok zaradi dejavnosti niti ne vidi starsev.

V konci fazi so vse potrebe otroka, razen golega prezivetja, dolocene s strani starsev. Otrok nima potrebe obleci jopico, ko se shladi, ker je njemu se vse prevec zanimivo in se ne zaveda, da ga morda zebe. zato pa stars prepoznava in zadovolji otrokovo potrebo za primernim oblacilom, ker je posledica izkljucno otrokove potrebe lahko bolezen.  Zato so pa tudi starsi in zato so odgovorni za otroka.

Vcasih je razpravljanje o otrokovih potrebah popolno licemerje. Z ene strani naj bi bile otrokove potrebe dokaj omejene v bistvu, a istocasno vsi si zelimo in delamo na tem, da recimo otrok doseze cim vecjo stopnjo izobrazbe. Otrok nima potrebe koncati srednjo solo. Prezivi in prezivlja se lahko samo z osnovno ali tudi celo brez nje. Vendar zivljenje, ki ga zelimo za nas in nase otroke ni zgolj zivljenje v katerem bi zadovoljevali nase primarne potrebe, temvec zivljenje, ki vsebuje tudi kvalitete zunaj primarnih potreb. Zato je licemerno, ko se pogovarjamo o otrokovih potrebah, ustaviti se na primarnih potrebah.

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 339
   RE: izsiljlevanje
18.8.2008 20:45:26   
Anonimen
Sekundarne potrebe so IMO potrebe otroka, čigar zadovoljevanje je izkljucno omejeno z debelino denarnice - tu vsekakor obstoja pogoj, da stars/-a vidita te potrebe in ne govorim o ekstremih, ki otrok zaradi dejavnosti niti ne vidi starsev.


Ali pa potrebe, ki so omejene z ambicijami starsev.

Recimo prijateljice, ki so morale hoditi h klavirju in k baletu samo zato, ker so starsi tako zeleli. To ni bila otrokova potreba, ampak prisila starsev. Ko si jih po sestih letih klavirja vprasal, kaj pa zdaj, so povedale samo to, da klavirja videti nocejo vec. V tem primeru sta glasbena sola in klavir potreba in ambicija starsev in ne otroka. Ce bi to isto deklico/punco ob locitvi vprasal, ali potrebuje klavir, bi odgovorila ne, ce bi si upala in se ne bala posledic, tako kot je rekla odlocni ne ob koncu sole in tako kot je nikoli vec nisem slisala igrati klavirja. Z razliko od druge, ki je klavir igrala ob veliko mojih obiskih, ker ji je to bilo v veselje. V tem primeru klavir je potreba, v prvem ne. Verjamem, da je v locenih druzinah veliko tako ustvarjenih (in prepotenciranih) potreb, tudi zato, ker je eden ali oba partnerja svoje partnersko nezadovoljstvo poskusal omiliti in zapolniti tudi preko realizacije otroka. V tem primeru (v tem, in ne na splosno), otroku naredimo dobro, ko gre laho "samo" brcat zogo in ne na instrukcije klavirja. Zato pravim, da izhajajmo iz potreb otroka. Samo malo jih je sposobnih, ze prej, v stresnem casu locevanja pa se manj.

(odgovor članu Misek)
  Neposredna povezava do sporočila: 340
   RE: izsiljlevanje
18.8.2008 20:47:28   
Anonimen
Zato je licemerno, ko se pogovarjamo o otrokovih potrebah, ustaviti se na primarnih potrebah


Kje sem se pa ustavila pri njih user posted image

(odgovor članu Misek)
  Neposredna povezava do sporočila: 341
   RE: izsiljlevanje
19.8.2008 9:27:55   
ronja
Se strinjam z Mič o potrebah staršev. Verjetno je vse posledica vzgoje in okolja: nekaterim se zdi nesprejemljivo živet brez 14-dnevnega smučanja z novim kombinezonom in se jim to zdi res potreba, rabijo izlete v tujino vsako leto, čim dlje in čim dražje in jim je to tako samo po sebi umevno kot drugim elektrika. Mamicam 3. sveta je pa verjetno ta ravno tak luksus kot nam 2 mesečne počitnice na Havajih...

Zdi se mi pa, da se starši v norem zadovoljevanju potreb otrok po vsem mogočem, tako zgarajo, da nimajo več časa in energije za otroke - in tisti otroci bi jim najrajši vse te stvari v glavo zabrisali, češ, saj me nimaš rad, saj me niti ne poznaš... Kar je konec koncev res. Ker ga vpišejo na karkoli, nimajo pojma, katero od teh dejavnosti bi si res želel, jo res pogrešal, če je ne bi imel.

Sama sem bila zelo hiperaktiven otročiček in sem hodila na svašta: v glasbeno šolo na klavir (6 let, kar je osnovna glasbena šola) in kasneje kitaro (osnovna in zaenkrat 3/4 srednje glasbene), na plesne vaje, na nemščino, na kup krožkov,... in sem čisto razumela, da imam lahko vse to, ampak stare cunje, ponošene od sestre in 2 bratrancev.. Vendar sem si to sama želela in večina teh stvari ni bila draga, za celo leto verjetno manj kot eno družinsko smučanje za par dni - tu se da malo izbirat. Balet sem pa pustila po 2 mesecih, ker mi je bil dolgočasen in sta me starša takoj podprla, čeprav sem bila 4 leta stara, me ni nihče (razen prijateljic tam) prepričeval, naj hodim... To je tista svoboda o kateri govorim.

Zelo malo je verjetno, da si bo otrok zamislil 5 dragih zadev, ki jih nujno rabi, da bo srečen, če ga seveda starši v to ne prepričajo. Zelo velika je verjetnost, da bo imel eno tako stvar. In tisto mu uresničiš, ostale pa po zmožnostih.

Mogoče je vpliv klime opazen šele po 1 mesecu morja, ampak pozitivni učinki morja so gotovo vidni že prej, sploh sociološki. Sicer imajo najini otroci srečo, da bojo verjetno lahko veliko na morju, ampak tudi če ne bi mogli bit po 1 mesec in več, se mi to ne zdi tako grozno. Glavno je, da se otroku med počitnicami kaj dogaja, da je drugače kot je bilo med šolo, da kam gre in kaj novega spozna na drugačen način, da ima kaj povedat prijateljem na začetku šolskega leta... Da ima iskrice v očkih.

In če bomo kdaj čisto brez denarja, jih bova peljala (lahko tudi peš, da ne boste rekli, da bo bencin drag;) gledat nočne metulje, netopirje,... to je noro doživetje, sploh če jih še poslušaš (opremo bi si pač sposodila), otrokom se pa sploh fajn zdi ponoči nekaj opazovat, ker morajo sicer takrat spat.
Pa na kako goro, da vidijo svet iz druge perspektive (pa na splošno sploh nisem nek hribolazec, sem morsko dete, ampak se mi zdi prav, da spoznajo tudi tisto, kar mogoče meni ni tako blizu, ker mogoče njim bo).
Pa v botanični vrt, parkrat na leto, da vidiš, kako se spreminja. Pa na Grad, pa v kako galerijo, veliko jih je zastonjskih ali pa so vstopnine simbolične, pa gledat mali naravni most, se mogoče še spustit iz njega ali pa v kako jamo (opremo se spet da sposodit), izpit mava, pa je enkratno doživetje...
Pozimi bomo delali ptičje hišice, spomladi valilnice, poleti stekleno mravljišče, celo leto mlinčke na potokih... Te stvari ne stanejo veliko, so pa nekaj, kar si otroci zapomnijo za vse življenje.
Skratka dvomim, da bodo imeli najini otroci manj razburljive počitnice oz. življenje zato, ker ne kaže da bi zaslužila toliko kot naj bi bil min. za zanimivo življenje.
Na morje bomo vedno lahko šli, magari h kakim prijateljem, starim staršem... ki se jim pač nekak oddolžiš, jim zašiješ kaj, kuhaš vsak dan,... vsak zna nekaj, kar drugi ne (vsaj zase lahko trdim, da se to vsem splača;), kar imamo mi, radi delimo s prijatelji in obratno). Sva se z lubijem že pogovarjala (in je bil zelo navdušen), da bi vzela na morje kakega njenega sošolca/sošolko, ki si sicer tega ne bi mogel privoščit - če bodo seveda starši pustili. Vse se vrača;)
Na morju, magari slovenskem, pri dediju, se bomo potapljali na dah v nizki vodi, če ne bo denarja za prave potope in jima bova kazala, kaj vse se najde v plitki vodi (itak precej več kot v globoki, mimogrede;)

Opremo za kak šport, če bo treba, si bova sposodila.

Če ne bomo imeli za plavalno šolo, bom zbrala par njenih prijateljev in jih sama vse skup učila plavat, saj imam vse potrebne izpite za to. In se bo imela fajn in ne bo čisto nič prikrajšana, mogoče se ji bo še fajn zdelo, da njena mami nekaj zna, kar druge ne. To sem že delala in so bili otrci videt zelo zadovoljni z mano, zakaj torej ne bi bil moj otrok, ki me ima še rad po vrhu?

Če bojo jezikovni tečaji predragi, bomo vprašali babi, če bi učila malo in še dve njeni prijateljici, da ne bo dolgčas - ona to rada počne in bo počaščena, sem prepričana, saj je mela te načrte že predno sem sploh zanosila ... Če pa babi ne bi imela časa, bi jo pa za osnovno stopnjo verjetno lahko tudi sama kaj naučila,  čeprav nisva glih iz jezikov diplomirala, mava pa vseeno kak ACuser posted image , tak da je glih neumnosti ne bova učila; pa narediš angleški pancake party, pa imaš vsako soboto nemške zajtrke, bereš knjigice v vseh jezikih, mu/ji prevajaš besedila kakih pesmi, ki jih sliši na radiu, kuhata po kuharicah iz vseh možnih jezikov - otroci tako neverjetno poberejo vse sproti - vsaj toliko kot na tečajih... Pa prebrodiš tisto leto, da otrok ne nazaduje in se lahko potem spet vključi v veleopevani tečaj, če mu je seveda do tega.

V tujino lahko gre otrok tudi h kakim prijateljem ali sorodnikom, ki jim zaupaš, včasih otroci najdejo prijateljstva iz različnih koncev in se med sabo obiskujejo - pa to ni tako drago - v bistvu moraš plačat samo prevoz, ker je nekak logično, da vsak starš časti malega prijateljčka v svoji državi, torej ima zastonj spanje, hrano in mogoče še kak obisk muzeja. Ko pride prijateljček sem, pa ti pripraviš zanimivosti zanj in seveda tudi nič ne računaš. Kaj vi niste nikoli tako delali, ko ste bili otroci?

Raznih "umetniških" zadev se bo verjetno učila kar sproti, ko bomo doma kaj počeli in če jo bo potegnilo, da bo hotela več, ji bova pomagala do znanja, gotovo.

Marsikaj se da zimprovizirat, če imaš "malo domišljija"user posted image pa mogoče malo znanja na raznih področjih. Vsega ne, ampak tisto stvar, ki so jo bo res želela, bo gotovo dobila. Ostalo se mi zdi pa važno, da otroku narediš življenje zanimivo in vsaj med počitnicami tudi drugačno, pa ni tako važno, na kak način to narediš...

Pravim torej, da ni nujno, da se ustaviš pri otrokovih primarnih potrebah,  da jim omogočiš lepo in zanimivo življenje in veliko znanja in dejavnosti, ki ga zanimajo, da prideš skozi mesec, čeprav malo bolj tesno. Dokler so mali, jim je itak vseeno, glavno, da se dogaja - karkoli. POvabiš prijatelje z otroki na obisk, da se igrajo skup, greš na sprehod nekam, kjer bodo črvi ali kobilice in so srečniuser posted image , greš z njimi na igrišče... Narediš piknik za Savo, kjer skup pečete hrenavke in kruhove kačice, ki jih narediš iz kile moke, malo kvasa in vode (če to ni poceni, potem ne vem, kaj je)... In se imajo fino med počitnicami.

Kasneje je gotovo težje, ampak gotovo tudi obstajajo triki, poleg tega pa najstniki že nekak razumejo matematiko družinskega proračuna in si lahko tudi sami kaj zaslužijo, če si želijo nekaj izven danih okvirov.

(odgovor članu Misek)
Neposredna povezava do sporočila: 342
   RE: izsiljlevanje
19.8.2008 9:34:33   
Mišni
Jaz bi ga tožila.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

(odgovor članu Lumpi)
Neposredna povezava do sporočila: 343
   RE: izsiljlevanje
19.8.2008 9:43:46   
ronja
Mišni,  v tem smo se vse strinjale in je Lumpica tožbo že dobila, če sem prav razumelauser posted image .

(odgovor članu Mišni)
Neposredna povezava do sporočila: 344
   RE: izsiljlevanje
19.8.2008 11:14:04   
Misek
IZVIRNO SPOROČILO: Mič II

Zato je licemerno, ko se pogovarjamo o otrokovih potrebah, ustaviti se na primarnih potrebah


Kje sem se pa ustavila pri njih user posted image


Nisem mislila na tebe konkretno. Pac ta misel, kaj in koliko otrok potrebuje za prezivetje se vlece skozi celo temo in je omejeno na primarne potrebe.

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 345
   RE: izsiljlevanje
19.8.2008 14:36:13   
Mišni
IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Mišni,  v tem smo se vse strinjale in je Lumpica tožbo že dobila, če sem prav razumelauser posted image .


O super, bravo!

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 346
   RE: izsiljlevanje
19.8.2008 17:05:20   
uršika***
IZVIRNO SPOROČILO: Mič II

oče ima 1600 eurov plače, sin pa naj je špagete s paradižnikom?


Ce se malo ukvarjas s prehrano ugotovis, da so najbolj zdrave stvari najcenejse user posted image .

PA se enkrat. Zacnite pri otroku in njegovih potrebah in ne pri svoji placi.


Mislim kater stavek!!!! Ker ima otrokov oče 1600 eu plače otrok ne sme jest testenin s paradižnikovo omako, ker se to ne spodobi, ampak mora vsak dan jest že za zajtrk kaviar, za kosilo pa medaljone iz govejega fileja in to v najdražji restavracijiuser posted image Res ste hecne nekatere. In ne razumem, če imate res vse tako strašno velike plače ali kaj, da ne kapirate, kaj je hotela Ronja povedat.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 347
   RE: izsiljlevanje
19.8.2008 17:44:20   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Misek

IZVIRNO SPOROČILO: Mič II

Zato je licemerno, ko se pogovarjamo o otrokovih potrebah, ustaviti se na primarnih potrebah


Kje sem se pa ustavila pri njih user posted image


Nisem mislila na tebe konkretno. Pac ta misel, kaj in koliko otrok potrebuje za prezivetje se vlece skozi celo temo in je omejeno na primarne potrebe.


Aha.
Ker sem navedla cel spekter potreb, se mi je zdelo cudno.

(odgovor članu Misek)
  Neposredna povezava do sporočila: 348
   RE: izsiljlevanje
19.8.2008 18:34:31   
lory05


Kar se mene tiče se glede tega itak ne sekiram: tudi če bi se z lubijem razšla, vem, da bi ji poizkušal po najboljših močeh omogočit čim lepše življenje, tako materialno kot nematerialno, pa če bo to kje zapisano ali pa če ne bo, nima veze. Če ne bi tako mislila o njem, ne bi z njim sploh imela otrok!

[/quote]
Ronja, tudi sama sem bila prepričana v to, glede mojega ex. Pa ne drži ta trditev.
Povem ti, da niti ne veš, s kom si bil poročen, dokler se ne ločiš. Pa ne me narobe razumet, tega nobenemu ne privoščim. Sama sem bila prepričana, da je moj mož tako dober, ker drugače seveda ne bi  z njim imela otroka in bila z njim toliko let, pa da bi mi on sigurno kar vse pustil, če bi šla narazen, ker je tako dober.
Zdaj pa poslušaj, ker mu je bilo od brezdelja dolgčas, si je seveda našel prijateljico. Ker sem jaz dala tožbo za ločitev, ker tako pač ne morem živet, se je odselil k staršem v sosednji hiši, v isti ulici. Zdaj zahteva, da prodava hišo, ki sem jo jaz z muko zgradila, medtem ko se je on dolgočasil na kavču, ker naju s sinom (pazi svojim sinom) ne bo gledal v bližini vsak dan, ker bi on imel slabo vest. HALO!!!!!
Ko sem zanosila, pa je pametoval, kako bo on skrbel za svojega otroka, blabla.....
Aja, pa na sodišču je zbijal preživnino,ker ima on baje kredit. Kot da ga jaz nimam, še več kot on. Poleg tega zdaj zahteva tako vsoto, da se bom morala še dodatno zakreditirat, če želim gospoda izplačat. Pa točno ve, da je to sinova želja, da ostaneva v tej hiši, ker se je revež selili pred štirimi leti, ko smo se preselili v novo bajto. Komaj si je našel tu prijatelje, pa bi zahteval, da gre spet od začetka.
Torej dobivam nižjo preživnino zaradi njegovega kredita, zdaj bom pa imela še svojega še enkrat toliko na mesec, se pravi da bo najin otrok dvakrat prikrajšan.
Ampak njega to ne zanima. In verjemi mi, da če bi mi kdo pred tremi leti rekel, da bo moj mož tak, bi mu rekla, da je mona. Nikoli, ma res nikoli si ne bi mislila, da je to ista oseba.

Zdaj pa bi te prosim prosila, če mi lahko to razlošiš.

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 349
   RE: izsiljlevanje
19.8.2008 22:33:44   
ronja
lori, ne morem ti tega sploh razložit, ker mi je vse skupaj nedoumljivo. NImam pojma, kaj se je zgodilo med vama v teh 3 letih...
Sama imam drugačne izkušnje, moji starši so se lepo razšli in poskrbeli za nas tri... Verjetno od tod moje prepričanje, da bi bilo tudi pri meni tako - in pa od tod, da mu zaupam. Vem, da si ti tudi svojemu možu zaupala in je to zaupanje izdal, ampak tistim, ki jih imaš res rad, pač zaupaš, dokler ga kaj res ornk ne pobiksajo... Ne vem, kako bi reagirala, če bi bil ljubi tak do mene, ker bi me verjetno veliko bolj prizadelo kot jezilo...

Moj ljubi mi ni nikoli govoril, kako bo on poskrbel za najine otroke, ker je bilo to tako samoposebi umevno, da ni bilo niti treba. Sva se pa enkrat pogovarjala, kaj bi naredila, če bi se razšla, mislim, kako bi si "delila" otroke; sem rekla, da bi bilo najboljše, če bi v stanovanju zraven živel in bi mela deljeno skrbništvo in je rekel, da bi bil on zato, da imam jaz polno skrbništvo, ker jim bo gotovo tako najboljše, bi jih pa on veliko obiskoval.

Na tvojem mestu bi se pogovorila z njim, če se da, da ga s sinom ne bosta motila in bo lahko živel kot bo hotel še naprej, čeprav v isti ulici. In mogoče probala zgladit tista nesoglasja, zaradi česar je tako prizadet, da te hoče na vsak način zezat. Če ne bi šlo, pa bi se pogovorila s sinom, kaj mu bo lažje: to, da ostane tu, v tej hiši pri prijateljih in bo denarno malo prikrajšan ali to, da se preselita in začneta znova.

Jaz bi se verjetno rajši preselila in začela znova, ampak jaz nisem preveč navezana na hiše, vem, da je drugače, če vse vlagaš v domek, da si ga narediš po svojem okusu. Stanovanje lahko vedno opremiš po svoje, tak da ni taka huda stvar, če se preseliš, pri hiši je težje. Se pa vedno splača vprašat, kaj je boljše: vztrajat pri svojem prav in se boriti, ali pustiti preteklost in it naprej. Kakor kdaj, ampak lahko se zgodi, da tudi sinu ne bo lahko srečevat očeta vsak dan na ulici, če se bo ta do njega čudno vedel...

Mišni, tisto, kar sem zgoraj napisala, se ne nanaša na otrokove primarne potrebe, ne? Pa tudi iz prejšnjih strani ne, ker igrače in podobno verjetno niso "primarna potreba", čeprav so potreba.

(odgovor članu lory05)
Neposredna povezava do sporočila: 350
Stran:   <<   < Prejšnja stran  11 12 13 [14] 15   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  11 12 13 [14] 15   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Tudi tako lahko zanosite, čeprav tega nist...
Nosečnost vas lahko doleti tudi na načine, na katere niti pomislili niste, recimo z analnim spolnim odnosom, odnosom v v...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
"Nosečnost me je pomladila."
Z Manco Izmajlovo smo se pogovarjali o nosečnosti pri 46tih letih, o tem, kakšna mama je bila prej in kakšna je zdaj ter...
Pesmi o mami in za mamo
Mama je nekaj posebnega, je popolna in ena sama. Ko ne najdemo besed, kako bi se ji zahvalili za vse, kar nam je dala, z...
5 TOP destinacij za letošnje poletne počit...
Še ne veste, kam bi se letos odpravili na poletne počitnice? Pripravili smo vam 5 TOP predlogov, pri katerih lahko izkor...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?