naty1989
|
Mariposa08
Tudi meni je hudo za tebe, ko sem prebrala, da v bistvu res ni nič pozitivnega. Verjamem, da imaš vsega dosti, tudi jaz bi imela, tako si še dobra da vztrajaš že tako dolgo. Jaz po resnici rečeno ne vem če bi. Gre preveč živcev in vsega. Je pa res da je še vedno tisti vprašaj in močno upanje, da mogoče pa uspe. In to nas nekako žene naprej, da se poberemo in gremo naprej. Tako da ti vseeno svetujem, da greš naprej. Še vedno je upanje, jaz bom držala pesti za tebe, da nam pišeš in poveš da si videla tisti + ali II. Čeprav mogoče to ne bo ta mesec ali naslednji, pa vseeno, 1x. Nikoli ne veš, če ne probaš. Pravijo, da je upanje ostaja, dokler res ne probaš čisto vsega kar ponuja medica, čisto tiste zadnje možnosti. In še več, še vedno lahko uspe, ko obupaš in rečeš da se ne greš več. Ne bi bila edini primer. Boš videla, jaz upam, da ti kmalu uspe, ko ti očistijo jajčnike ( če jih seveda bojo ). Poznam več punc, ki so jim to naredili in jim je zelo hitro uspelo, prej pa nikakor ne. Mogoče je res problem v tem. Če se bo zadeva hitro začela odvijati, ko boš 1x v teh postopkih, bo vseeno lažje in tudi uspe lahko prej. Vem da je lažje govorit, ko je že uspelo, ampak vseeno se še splača potrudit naprej in poskušat, ker čudeže se resnično dogajajo. Tudi jaz sem ko še nisem zanosila, ravno tisti mesec bila čisto na tleh, ko je še G rekel, da najbrž nič ne bo, jokala sem doma fantu, bala sem se da sploh nikoli ne bo nič in se sekirala kaj če s tabletami tudi ne rata, celo rekla sem da jaz na enekcije ne grem, ker me je res bilo strah...Ma potem za par dni sem se že vdajala, da bom itak nalsednji mesec mogla na clomifen, pa da bo s tistim najbrž uspelo, ker sem drugače čisto zdrava...no in potem je iznenada prišel +, ko si nisem najmanj mislila. je pa res, da sem tudi mislila, da zdaj ko bom zanosila bo vseh težav konec bom srečna...ampak ni tako, strah je naprej, mogoče še večji. Strah pred izgudo, nikoli si ne bi mislila, da je ta strah kar močen. Finta je ker se kar dolgo trudiš in lahko v trenutku vse izgubiš in ta strah je zelo močen. Tako da vedno te bo nečesa strah, dokler res ne rodiš zdravega otroka, je vedno tisto prisotno kaj pa če bo kaj narobe, groza te je. Tako da res ti želim vso srečo in 1x bo uspelo.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Ne bo treba tako zelo dolgo čakat :)) Izcedki so se mi tudi umirili. Kako si pa ti kaj? Kako daleč si zdaj? 
. Za prvo deklico sva se morala pošteno namučiti, kljub vsem pa je na koncu šlo po naravni poti s spodbudo ovulacije. Drugi čudežek pa se je zgodil kar sam. Želim povedat, da je vse mogoče. V trenutku načrtovanja otroka te takšne in drugačne novice glede tvojega stanja vržejo na tla, pa vendar punce, ne obupajte. Vem kako hude je, vem pa tudi kakšen je občutek, ko prideš do želenega rezultata. In vam povem, je vredno... Vredno vsake solzice, vsakega obupa, vsakega negativnega testa. Želim vam vse dobro in veliko pluskov ter zdravih dojenčkov. 
