živa
|
Elian. revež  . Oh, kasija, ubožica  . A ti nekaj povem? Vse najino pomanjkanje potrpežljivosti, energije, živcev in še česa je povezano z zidavo in tem, da sva samohranilki (Pandica, jaz se ti res oproščam za zlorabo te besede). Ta trenutek sem premišljevala, da se v kaki situaciji počutim tako nemočno, da enostavno izgubim stik sama s sabo in svojimi načeli ... in to zaradi butastih malenkosti, ki se nabirajo in nabirajo ...
Mene je že včeraj iztirila moževa stara mama (stanuje v isti hiši), ki je otrokom prinesla Miklavža in jim na široko razlagala, da je Miklavž nosil. Sem čisto ven padla. Če že mislim vzgajat otroka v tem duhu (kar jim nikoli nisem eksplicitno rekla, če smo že pri tem), mu bom menda težko razložila, zakaj nosi Miklavž NOVEMBRA!!! (in to jima je naštrikala kape iz volne, ki pika  ). Ko sem rekla, da je prezgodaj, je izjavila, da je nosil parkelj  .
Potem mi je zvečer tašča pamet solila, da ne morem imet vsega, ker smo se pogovarjali, kdaj bomo z najinimi nečaki še proslavljali čvergijev 1. RD in sem rekla, da moj dragi pač jamra, da mora cele dneve delat, pa da je t še služba in druge stvari in itak ni nič z otroki. Skratka, najbrž ni razvidno iz vsega tega, je bilo pa čisto neumestno.
Potem se je še norčevala iz mene, da naj pometem naše gradbišče in še pomijem, češ da itak ne znam, ker nikoli ne delam pri hiši - ker otroci bi bili itak lahko kar naprej zraven, a ne, da bi jaz non-stop pometala. Skrb za otroke, pardon, dva, namreč ni delo.
Od tasta sem zadnjič poslušala, kako razvajam svojega večjega, ker sem ga imela v naročju in crkljala, tašča je pa danes odvihrala iz sobe, ker sem večjega trdo prijela, ker se je metal po čvergiju, ga porival in brcal. Potegnila sem ga pokonci, jaz sem klečala in ga držala tako, da sva si gledala v oči. Po nesreči je pri tem zadel Antilop stolček, da je zaropotalo, ni se pa udaril, da bi ga kaj hudo bolelo. In tašča mi je zabrusila, da se tako ne dela, da tega ona ni nikoli ipd. in zapustila sobo. Nato je čez nekaj ur očitala mojemu večjemu, da ji ni prišel pomagat peči piškotov, pa sem ji rekla, da ga ni prišla iskat. Je rekla, da zato, ker je bila huda, pa sem jo vprašala, če je bila na otroka huda. Mislim, a je to normalno, da si jezen na enega odraslega in se na kakršenkoli način zneseš nad otrokom ?
In potem sem bila zvečer spet sama z malima, ker so šli vsi ostali ven, on seveda je moj starejši preizkušal meje 100/h. Film mi je počil, ko sem mu že tretjič rekla rekla, naj si izbere pravljico, on pa je metal stvari po kavču, razmetaval cunje in začel pometati na tla papirje s predračuni s pisalne mize. Pa a res moram biti sama še za vzgojo triletnika, ki je itak pridelal svoji starosti primerne izpade trme, jokcanja, cviljenja, kričanja in iskanja meja - in potem še od tašče in tasta in stare mame in še koga poslušati, kaj vse ne delam prav  . Tolk mi je hudo zaradi malega, saj sem se mu potem opravičila in sva se pogovorila, česa se ne dela in zakaj sem huda, ampak ni pa to način.
Bi se kar odselila, dokler ne končamo s tem zidanjem in se ne zaklenem v hišo in praktično izgubim ključ za vse razen najožjo družino  .
Hvala, da ste me brale. Kak komentar na zadevo bi mi prav prišel, saj mogoče sem pa jaz čudna. Mi smo za spremembo zdravi, zato pa vsem bolančkom in še  za srečo.
Lp,
živa
|
Natisni
si želi papigo za 1300€, plačal je aro, pa se njegov eklektus še ni izvalil
...bankrot 
okoli 33T, ko sem imela kontrolo pri G in glih, ko sem bila pri njej, se je ful vlilo zunaj in jaz itak brez dežnika. Pa sem mislila, ah saj se bo zlilo pa bom odhitela do avta, ki je bil parkiral ca. 500m stran. In ko sem bila gotova, je dež še kar lil in jaz neučakana, letim proti avtu in vmes iščem kratke postanke pod streho, da pridem malo do zraka, saj s tistim pauhom laufat glih nisem mogla dolgo. Zdaj si pa najprej zamisli, kako je zgledalo, ko si videl 
